Urologi na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo v novi Pediatrični kliniki v Ljubljani opravijo največ kirurških posegov, saj operirajo od 550 do 600 otrok na leto, med njimi otroke z najtežjimi anomalijami iz vse Slovenije. Ko bodo začeli operirati v vseh operacijskih dvoranah, ki so na voljo v novi Pediatrični kliniki, pa bodo opravili okoli 900 operacij, napoveduje urolog.
Bolezni zunanjega spolovila
Operativni poseg najpogosteje zahtevajo bolezni zunanjega spolovila pri dečkih. Sem spada predvsem fimoza, ozka kožica, ki ne gre prek glavice penisa. Večinoma je to prirojena napaka; kirurško jo obravnavajo šele po drugem ali tretjem letu starosti, in to pri dečkih, ki imajo zaradi tega težave: ali težko lulajo, imajo ponavljajoča se vnetja v predelu penisa ali pa ima otrok zaradi ozke kožice ponavljajoče se okužbe zgornjega dela sečil. Na leto zaradi tega operirajo od 200 do 240 otrok.
Okoli 150 operacij na leto opravijo pri dečkih, ki imajo nespuščena moda (retinirani testisi). To težavo ima tri odstotke dečkov, ki so rojeni ob roku, in 30 odstotkov dečkov, ki so rojeni prekmalu. Pri večini se testisi spontano spustijo v mošnjo in ima ob prvem letu starosti nespuščena moda en odstotek dečkov. Moda so lahko nespuščena enostransko ali obojestransko. Vzroki za to so različni: hormonski ali anatomski, pogosto so združeni tudi z dimeljskimi kilami. Zdravljenje je potrebno, saj so nespuščena moda pozneje lahko vzrok za neplodnost, zelo pogosto se pozneje pri teh moških razvije tudi rak testisa. Pomembna sta tudi psihološki in estetski dejavnik, saj otrok začne opazovati sebe in druge in je pomembno, da se po videzu ne razlikuje preveč od drugih. Najboljša starost za operacijo nespuščenih mod je med prvim in drugim letom starosti. Z več operativnimi prostori jim bo uspelo skrajšati čakalno dobo na operacijo, ki je zdaj eno leto, saj to iz strokovnega vidika ni sprejemljivo, je povedal urolog.
Na tretjem mestu po številu operiranih (60 operacij na leto) so otroci s hipospadijami, ko se zunanje ustje sečnice ne končuje na koncu penisa, ampak bolj sredi penisa, v predelu mošnje... "Večina hipospadij je lažjih, 20 odstotkov pa je težjih in po rojstvu otroka ne vemo, ali imamo pred sabo dečka ali pa je to deklica z bolj razvitim klitorisom, in moramo določiti tudi spol," je povedal Tršinar. S plastično operacijo na novo konstruirajo sečnico, opisanih pa je okoli 300 različnih tehnik, kar pomeni, da ni nobena idealna, je povedal. Do 15 odstotkov otrok zaradi zapletov potrebuje vnovične operacije. Najboljša starost za kirurško korekcijo te anomalije je med 6. in 18. mesecem starosti. Ti otroci običajno nimajo težav in je anomalija predvsem estetski problem. Če pa je hipospadija večja, ima tak fantek po navadi slabše razvit penis, ki je lahko tudi ukrivljen in je operacija tudi funkcionalna.
Refluks
Ena od pogostejših anomalij je tudi vezikoureteralni refluks, ki pomeni zatekanje urina iz mehurja v ledvice. Kaže se kot ponavljajoče se okužbe sečil; pri od 30 do 50 odstotkih otrok s temi težavami dokažejo refluks. Delijo ga na pet stopenj; pri peti, najtežji stopnji je ledvica že zelo prizadeta in ima široke, zavite sečevode. Ponavljajoče se okužbe sečil povzročajo brazgotinjenje ledvičnega tkiva (parenhima), ki tvori urin, in lahko pride do hude okvare ledvic, včasih pa ledvice tudi popolnoma odpovedo. Zato je potrebna zgodnja diagnostika in ustrezno zdravljenje. Refluks nižje stopnje pri mlajših otrocih zdravijo samo z zdravili, kajti s starostjo otroka se običajno vzpostavi tudi naravna zaklopka. Refluks tretje stopnje največkrat zdravijo endoskopsko, kar pomeni, da s pomočjo cistoskopa vbrizgajo posebno snov pod sečevod v sečnem mehurju, s čemer preprečijo zatekanje urina v ledvico. Refluks četrte in pete stopnje v večini primerov operirajo, in sicer po prvem letu starosti.
Kirurško zdravijo tudi hidronefrozo, ki pomeni razširitev votlega sistema ledvice s stanjšanjem ledvičnega tkiva (parenhima) zaradi prirojene zožitve na izhodu iz ledvičnega meha v sečevod (tako imenovane stenoze pieloureternega spoja). Ta anomalija lahko zelo okvari funkcijo ledvice. Otroke operirajo zelo zgodaj, saj to nepravilnost ploda večinoma ugotovijo že v nosečnosti pri preiskavi z ultrazvokom.
Manj pogosteje opravijo operacije malignih tumorjev, predvsem Wilmsovih tumorjev ledvice. Za to boleznijo v Sloveniji zboli od pet do osem otrok na leto: mati običajno opaža, da otroku raste trebuh, čeprav otrok ni prizadet. Ultrazvok pokaže tumor. Otroka najprej zdravijo s kemoterapijo na oddelku za hematoonkologijo Pediatrične klinike, da se tumor zmanjša, nato urologi tumor kirurško odstranijo, potem otroka znova zdravijo s kemoterapijo. Uspešnost zdravljenja je zelo velika in pet let po postavitvi diagnoze doživi 95 odstotkov teh otrok. Najtežja anomalija je ekstrofija mehurja, ko se otrok rodi s popolnoma odprtim mehurjem. To operativno popravijo takoj po rojstvu, pozneje pa otroku poskušajo zagotoviti kontinenco z dodatnimi operativnimi posegi.
Nočno močenje postelje
Med urološkimi težavami, ki ne zahtevajo operativnega zdravljenja, so v ospredju težave z zadrževanjem urina. Predvsem gre za nočno mokrenje, ki postane težava, kadar otrok še moči posteljo pri starosti štiri leta in pol. "Včasih smo mislili, da je vzrok predvsem psihološki, danes mislimo drugače," pojasni Tršinar. Ena od možnosti je, da živčna povezava med možgani in mehurjem še ni dozorela in ima otrok čezmerno dejavni sečni mehur, ki se kaže z nočnim mokrenjem, lahko pa tudi z dnevno inkontinenco. Možno je tudi, da otrok ponoči nakopiči večjo količino urina, kot jo prenese zmogljivost njegovega mehurja. Tretja možnost je globok spanec in se otrok ne zbudi, ko ga pritisne lulat. Ponoči moči posteljo desetina otrok, starih od štiri leta in pol do pet let. Pri večini ta težava do pubertete izgine. Po puberteti še vedno moči posteljo en odstotek enuretikov, in ti so za zdravljenje najtrdovratnejši. Otrokom lahko pomagajo z zdravili za zmanjšano tvorjenje urina ponoči, lahko jim dajo zvonček, ki otroka zbudi, ko se pomoči, potem se vzpostavi Pavlov refleks in se otrok zbudi, preden se pomoči. Pomagajo lahko tudi z električno stimulacijo. "Staršem vedno povem, da otrok ni kriv, da lula ponoči in da v večini primerov sami prenehajo, pa otroka zdravimo ali pa ne," je povedal urolog.
Vnetja mehurja
Zlasti pri deklicah so pogostejša vnetja mehurja (cistitisi). Če dobi vnetje deček, gre vedno za anatomsko anomalijo, ki moti pretok urina. Pri deklicah je vnetje pogostejše, ker pogosto pride iz vagine, sečnica (uretra) pa je pri punčkah zelo kratka in bakterije takoj prispejo v mehur. Vnetje potrdijo s cistoskopijo, se pravi, da s pomočjo instrumenta pregledajo sečni mehur. Pogosto najdejo kronična vnetja, zdravljenje teh vnetij pa je trdovratno in dolgotrajno. Kot rečeno, nekatera vnetja mehurja so povezana z ginekološkimi vzroki. Nekatere deklice imajo "len mehur" in gredo lulat le nekajkrat na dan. Urologi svetujejo, naj gredo lulat na od dve do tri ure, torej čim pogosteje. Tretji vzrok je čezmerno dejavni sečni mehur in deklice hodijo lulat zelo pogosto. Čakajo do poziva, ne morejo priti do stranišča in se polulajo. V teh primerih se v mehurju ustvarijo visoki tlaki in povzročijo, da sluznica mehurja postane neodporna proti bakterijam, ki pridejo v mehur, bakterije se lahko razmnožijo in povzročijo vnetje. Svetujejo zdravljenje čezmerne dejavnosti sečnega mehurja z zdravili.