Čeprav konkretni primeri javnosti niso znani, se nasilje tudi v športu izvaja. Vprašanje je, v kakšni meri. O tem so obveščene za to pristojne institucije. "Obravnavali smo le peščico nasilja v športu, kar je nenavadno, saj se ljudje obračajo na nas v zvezi z zelo različnimi oblikami nasilja, športnice in športniki pa zelo redko. Prepričani smo, da gre za zelo specifičen odnos med trenerjem (ali trenerko) in športnicami (ali športniki), kjer ima trener ogromno moči, ki jo lahko tudi zlorablja. Tudi sicer je po našem mnenju toleranca zlasti do psihičnega nasilja do otrok in mladih s strani trenerjev zelo visoka, saj ljudje zmotno mislimo, da z vpitjem, ustrahovanjem in žaljivkami trenerji dosežejo večji red in disciplino, kar naj bi bil predpogoj za uspehe v športu. Na nek način torej govorimo o visoki družbeni toleranci in dovoljenju do uporabe nasilja v športu," je stališče predsednice Društva za nenasilno komunikacijo Katje Zabukovec Kerin.

Mladi kot vreče krompirja

O nasilju v športu smo se pogovarjali tudi s specialistko klinične psihologije Majo Smrdu, ki ima obilo izkušenj tudi iz športne psihologije, na fakulteti za šport pa piše doktorat o morali v športu. "Direktno k meni s to pritožbo o nasilju v športu ni prišel nihče. So se pa pojavile težave pri povečanju anksioznosti pred nastopom. Pokazalo se je, da so zadaj visoka pričakovanja trenerjev, agresivno vpitje, agresivnost...," pravi Maja Smrdu. Ko gre za agresiven pristop trenerjev, je razlika med športom odraslih in mladostnikov precejšnja: "V športu mladih ima nasilje lahko zelo velike posledice, veliko večje kot v vrhunskem športu. Spomnim se košarkarskega trenerja, ki je mlade zmerjal z vrečami krompirja in nesposobneži. To ima lahko negativen vpliv na samopodobo mladih, na zadovoljstvo otroka, na pojmovanje sebe, na željo po športu, na druge socialne odnose... Tega je v Sloveniji veliko. Veliko je verbalnega nasilja. Premalo se zavedamo, kako lahko to vpliva na mlade ljudi."

Odvisnost od trenerja tudi zasebno

Eno pomembnejših vprašanj je tudi, kako lahko agresivni, morda celo nasilni trenerji, o kakršnem smo se pogovarjali v spodnjem intervjuju s športnim psihologom Matejem Tuškom, vplivajo na življenje športnika ali športnice. "Če trener od časov adolescence naprej s športnicami dela na agresiven ali celo nasilen način, če posega v njihovo zasebnost, lahko pride do odvisnosti tekmovalk od trenerja tudi v zasebnem življenju, kar je nedopustno. Ko takšne športnice končajo kariero, se pogosto povsem izgubijo," meni Smrdujeva, ki pravi, da so posledice manjše, če se takšen način treninga začne, ko je športnik odrasel. Primeri, ko trenerji športnicam prepovedo odnos s partnerjem, se Smrdujevi ne zdijo primerni.

"Trener lahko na kakšen drug način izrazi, da je vadba prioriteta v življenju športnice, ne pa z diskriminacijo," meni in dodaja: "Strog režim lahko sodi v vrhunski šport in lahko marsikoga pripravi do tega, da pokaže vse, kar zna, marsikoga pa lahko tudi ovira. Problematično je poseganje na osebno raven."