Tako kot njena sestra tudi Asja v tožbi zatrjuje, da so slovenske institucije kršile ustavo ter številne zakone in mednarodne pogodbe, denimo konvencijo OZN o otrokovih pravicah. Zaradi tega je morala po razvezi staršev prestajati dolge sodne postopke o dodelitvi otrok, državni organi pa so ji največjo škodo povzročili s tem, da so bili ves čas gluhi za njene želje.
Dolgotrajni in mučni sodni postopki
Namesto da bi uživali v brezskrbnem otroštvu, sta morali danes 16-letna Asja in dve leti in pol starejša Daša iz Velike Pirešice pri Žalcu po razvezi staršev preživljati pravo kalvarijo v dolgotrajnih in mučnih sodnih postopkih zaradi dodelitve otrok. Čeprav sta želeli že leta 1998 živeti pri očetu in zakonitem zastopniku Stojanu Ježu, so si ju državne institucije podajale kot kakšna predmeta, ki ju je treba nekomu dodeliti, je v tožbi med drugim zapisal pooblaščenec obeh deklet, celjski odvetnik Boštjan Verstovšek. Celjsko okrožno sodišče ju je namreč po razvezi dodelilo materi, oče pa je takšno odločitev uspešno izpodbijal na višjem sodišču, vendar se je moral kljub temu za pet mesecev ločiti od hčera. Na podlagi ponovnega zahtevka matere je celjsko sodišče znova odločilo, da morata deklici nazaj k materi, očetu pa so začeli odtegovati od plače tudi preživnino, tako da je s skromnimi prihodki komaj preživljal sebe in dekleti.
Zgodba se je nato na sodišču vlekla v nedogled, dokler ni bila Daša stara deset let, ko so morali upoštevati tudi njeno voljo. Želela je namreč živeti pri očetu in tako ji je sodišče leta 2001 ugodilo tudi s sodno odločbo, vendar so jo s tem ločili od mlajše sestre Asje, ki je morala ostati pri materi, čeprav je prav tako želela živeti z očetom. Tudi takšno odločitev je višje sodišče kasneje razveljavilo in obe sestrici znova dodelilo materi. Nazadnje je zadeva romala na ustavno sodišče, kjer je leta 2002 končno dočakala epilog. Tako je lahko Daša šele po šestih letih mučnih sodnih postopkov vendarle uveljavila svojo odločitev in končno odšla živet k očetu, Asja pa ji je sledila šele marca 2004.
Zarubili so ju kot predmeta
Stojan Jež je prepričan, da so država in njene institucije tudi v Asjinem primeru ravnale malomarno, nestrokovno in protiustavno, da je sodišče nezakonito vodilo postopek in da se je v postopkih pokazala popolna odsotnost skrbi za interese mladoletne deklice. Postopki dodelitve otroka so glede na dejstvo, da gre pri tem za prednostne zadeve, trajali nerazumno dolgo, kar pomeni tudi kršitev ustavne pravice do sojenja v razumnem roku. Ravnanje države in njenih organov je bilo takšno, da je Asji povzročalo nepopravljivo škodo, zatrjuje njen oče kot zakoniti zastopnik, največjo škodo pa so ji povzročili s tem, da so bili ves čas gluhi za njene želje. Pri tem Jež še opozarja, da sta deklici najhujšo travmo v času postopka doživeli s tako imenovano izvršbo, ko so ju kot predmeta zarubili njemu in ju predali materi. Asjo so denimo nekoč z ukano spravili v avto, kjer je čakala njena mati, nato so vrata zaklenili in deklico odpeljali proti njeni volji, kar kaže, da je bila "izvršba izvedena nestrokovno, s prisilo in proti njeni volji ter željam, s čimer ji je bila povzročena nepopravljiva škoda", je zapisano v tožbi.
Na včerajšnjem začetku sojenja smo sicer spremljali pravcati pingpong med odvetnikom Boštjanom Verstovškom in državnim pravobranilcem Robertom Maroltom, ki je hotel sodišče na vsak način prepričati, da je bila tožba vložena prepozno in da je tožbeni zahtevek že absolutno zastaral, zato naj ga sodišče zavrže. Sodnica Mihela Mohorič je brezplodno nizanje različnih argumentov ustavila z odločitvijo, da morata obe strani v določenem roku odgovoriti na nove navedbe nasprotne stranke, sojenje pa se bo nadaljevalo sredi marca.
