Gospodarstvo si sicer pričakovano želi razbremenitev, investicijske olajšave, racionalizacijo javnega sektorja, toda izhodna strategija ne vključuje nič od tega. Predvideva pa dvig DDV za odstotno točko, kar bo po mnenju večine gospodarstvenikov negativno vplivalo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Dvig DDV za eno odstotno točko pomeni povečanje za pet odstotkov, kar ob vseh nespremenjenih osnovah pomeni povišanje cen. Povišanje cen pa pomeni, da se konkurenčnost gospodarstva zmanjšuje," je povedala generalna direktorica Trima Tatjana Fink. Z njo se strinjajo tudi v Hidrii, kjer predsednik poslovodnega odbora Iztok Seljak pravi, da bi zvišanje DDV vodilo v povišanje cen, posledične pritiske zaposlenih na višje plače ter bi neizogibno povzročilo nižjo konkurenčnost.

Petrič: Višji DDV nov udarec za gradbeništvo

Tudi v Gorenju, ki ga vodi Franjo Bobinac, opozarjajo, da bo dvig DDV prizadel socialno najbolj občutljiv sloj prebivalstva, negativno vplival na potrošnjo in s tem tudi na proces oživitve gospodarstva, vendar sami negativnih posledic zaradi velike izvozne usmerjenosti ne pričakujejo. Da izvoznikov dvig DDV ne bo bistveno prizadel, meni tudi predsednik uprave Kolektor Group Stojan Petrič, bo pa po njegovem mnenju slabo vplival na gradbeništvo, ki mu že tako in tako gre slabo, in na storitveni del slovenskega gospodarstva.

Ob tem ekonomist Bogomir Kovač dodaja, da pomeni dvig DDV ob nizki inflaciji, celo deflaciji, še največji manevrski prostor. Kljub temu po njegovem mnenju težava ni v naboru strateških elementov, temveč v njihovi razdelanosti in izpeljavi, za kar pa bo nujen politični konsenz. "Brez tega izhodne strategije ni," poudarja Kovač.

In zaplesti se utegne že pri načrtovanem dvigu minimalne plače na 562 evrov do leta 2012. Tudi v Gorenju so prepričani, da bo iskanje ravnotežja med plačami, številom delovnih mest in konkurenčnostjo podjetij v Sloveniji najtrši oreh letošnjega in naslednjih nekaj let za vse socialne partnerje. In ko gre za zvišanje plač, so gospodarstveniki prepričani, da se lahko plače na dolgi rok povečujejo le z večanjem dodane vrednosti ali z znižanjem davkov. "V obeh primerih je treba denar najprej ustvariti, šele zatem ga lahko delimo, sicer hitro tvegamo velikansko brezposelnost," opozarja Seljak.

OZS: Kje so ukrepi za malo podjetništvo?

Na to, da je struktura slovenske industrije takšna, da ne more sprejeti tovrstnega povečanja plač, opozarja tudi Petrič in dodaja, da bodo podjetja posledično zaprla nekvalificirana delovna mesta in ta del poslov prenesla v države z nižjimi stroški dela. V Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) pa vidijo rešitev tudi v prestrukturiranju podjetij, tako da podjetij in delovnih mest z minimalno plačo ne bi bilo veliko. "Potrebujemo nova kakovostnejša delovna mesta, ki pa jih lahko ponudijo le mikro in mala propulzivna, tehnološko in menedžersko usposobljena podjetja," je prepričan generalni sekretar OZS Vilijem Pšeničny.

Med glavnimi izhodišči vlade za letošnje leto bi po mnenju gospodarstvenikov morala biti usmerjenost v aktivnosti, ki bi dejansko prinesle ustrezen rezultat. V Kolektorju bi želeli povečanje javnih del, ki bi omogočilo pozitivni multiplikativni učinek prek gradbeništva v druge panoge, ter nadaljnje financiranje projektov prek banke SID. V OZS poudarjajo, da je v Sloveniji več kot 5000 hitro rastočih malih podjetij, ki ustvarjajo nadpovprečno dodano vrednost, ter 500 gazel, ki dosegajo izjemne rezultate. Zakaj ne stavimo nanje, se sprašujejo.

katja.svensek@dnevnik.si