Poleg tega sta Gutman in Erjavec iz sprva načrtovanih 70 patrij, opremljenih s 30-milimetrskim topom, naročila le šest takšnih patrij, še razkriva Delo.

"Iz delovanja načelnika generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana in ministra Karla Viktorja Erjavca v postopku oddaje naročila zaupne narave je razvidno, da s storniranjem predlogov z dne 26. 7. 2006 in nato s potrditvijo novega predloga za naročilo (osemkolesnikov) z dne 15. 12. 2006 nista upoštevala dolžnega postopanja v skladu z določbami pravilnika o metodologiji in postopkih opremljanja z investicijsko opremo, kar je imelo za posledico, da navedeno naročilo ni bilo procesno in vsebinsko formalizirano z zahtevnikom in investicijsko dokumentacijo," je še razvidno iz dokumentov, ki jih objavlja Delo.

Med očitki v policijski ovadbi proti Erjavcu in Gutmanu, na podlagi katere je vrhovno državno tožilstvo v treh dneh spisalo obtožni predlog in ga konec lanskega leta poslalo na ljubljansko okrajno sodišče, je še ta, da sta obtožena s tem naročilom "opustila vse temeljne cilje investicije". Erjavcu in Gutmanu še očita, da sta z nevestnim delom v službi odgovorna za nastalo škodo v višini vsaj 16,8 milijona evrov.

Po poročanju Dela pa naj bi tožilstvo omenjeni znesek v svojem obtožnem predlogu še povišalo in jima očita, da sta z izvedbo nakupa 135 osemkolesnikov v vrednosti 278 milijonov evrov davkoplačevalce dejansko oškodovala za okrog 20 milijonov evrov.

Tudi če bi sedanje vodstvo obrambnega ministrstva redefiniralo še vedno veljavno 'Erjavčevo pogodbo', bi sum kaznivega dejanja ostal isti, navaja Delo in se ob tem sklicuje na pravna mnenja, ki so jih pridobili. Kot pojasnjujejo, se obstoj kaznivega dejanja obravnava po času storitve; obstoja kaznivega dejanja torej redefinicija pogodbe nikakor ne bo spremenila, obstaja pa možnost, da bodo v primeru redefinicije pogodbe Erjavcu in Gutmanu le naložene milejše kazni, piše časnik.

Med razlogi za obtožnico zoper Gutmana in Erjavca je sicer po navedbah Dela še ta, da sta naročila 25 povsem neopremljenih osemkolesnih oklepnikov, ki sta jih v predlog za naročilo z dne 15. 12. 2006 (ta je nastal le štiri dni pred podpisom pogodbe, op. p.) vnesla kot 'specialna vozila'. "Specialna vozila, za katera so policisti ugotovili, da ne vključujejo niti vseh elementov osnovnega oklepnega vozila, 'kot so motor, menjalnik, razdelilnik pogona, kolesni pogon, zavorni sistem in še nekateri drugi elementi'," še piše Delo.

Kot je znano, je 15. decembra lani v javnost prišla informacija, da je skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala v zadevi Patria vložila obtožni predlog zoper dve osebi zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Tedaj še neuradno se je izvedelo, da naj bi šlo za Erjavca in Gutmana.

Po Erjavčevih besedah je obtožni predlog privlečen za lase, ob tem pa ves čas opozarja, da ga ni prejel. Premier Pahor je v dneh po razkritju obtožnega predloga napovedal, da se bo glede zadeve najprej pogovoril z Erjavcem in se šele za tem odločil o nadaljnjih korakih. Erjavec pa je večkrat napovedal, da bi v primeru njegove razrešitve zaradi zadeve Patria lahko prišlo do krize v koaliciji. Premier Pahor je sicer pred prazniki napovedal, da bo upošteval, "kaj je prav, ne pa, kakšne bodo posledice za koalicijo".

Pahor je sicer v torek na poziv računskega sodišča napovedal predlog za razrešitev ministra Erjavca zaradi hude kršitve dobrega poslovanja ministrstva za okolje in prostor.

Za Erjavca nenavadno, da bo zadevo obravnavalo okrajno sodišče

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je po izvršnem odboru stranke dejal, da je jasno, da iz obtožnega predloga v zadevi Patria ne bo nič. Poudaril je, da je to, kar je danes objavljeno v Delu, "pravzaprav smešno". Očitajo mu oškodovanje za 17 oz. celo 20 milijonov evrov, kljub temu pa bo zadevo v skrajšanem postopku obravnaval sodnik posameznik na okrajnem sodišču.

"Če bi to bilo res takšno oškodovanje, je to zadeva za okrožno sodišče in preiskovalnega sodnika, je to zadeva, ki terja obtožnico, tako da je povsem jasno, da iz tega obtožnega predloga ne bo nič in da gre za politični konstrukt," je poudaril Erjavec.

Kot je še dejal, je "absurd pravne države", da ovadbe pridejo v javnost, obdolženec pa še danes nima obtožnega predloga. Ustavno načelo oz. eno temeljnih načel zakona o kazenskim postopku je, da ima vsakdo, ki je nečesa obdolžen, pravico izvedeti, česa je obdolžen, katero kaznivo dejanje se mu očita in kakšni so razlogi za te očitke, je še pripomnil Erjavec.