Burj Kalifa se ponaša z 200 nadstropji, od katerih jih bo za stanovanja namenjenih 160, v preostalih 40 pa naj bi prostor našli najrazličnejši uradi in pisarne. V delu stolpnice se bo razprostiral tudi hotel italijanskega modnega oblikovalca Giorgia Armanija. Skupno Burj Kalifa ponuja slabih 530.000 kvadratnih metrov površin, ob lepem vremenu pa ga je mogoče videti z oddaljenosti skoraj 100 kilometrov.
V stolpnici, katere gradnja je dubajski proračun stanjšala za dobro poldrugo milijardo dolarjev, bo skupno na voljo 1044 stanovanj, v višja nadstropja pa se bo mogoče popeljati s 57 dvigali. Posebna atrakcija bo tudi Armanijev hotel, ki se razteza na 40.000 kvadratnih metrih v treh nadstropjih, ima 175 sob in apartmajev ter več restavracij in bazenov.
Stolpnico, večinoma zgrajeno iz jekla, betona in stekla, je slovesno odprl dubajski voditelj šejk Mohamed bin Rašed al Maktum. Ob slovesnosti, ki sta jo spremljala mogočen ognjemet in laserski spektakel, je bil po poročanju ameriške tiskovne agencije AP močno poostren tudi varnostni nadzor prizorišča. Za varnost udeležencev je namreč skrbelo preko tisoč pripadnikov varnostnih sil.
Poleg tega so prireditelji že takoj poskrbeli za presenečenje in nebotičnik, ki je bil doslej znan pod imenom Burj Dubaj, preimenovali v Burj Kalifa. S tem naj bi po poročanju AP prireditelji želeli predvsem počastiti predsednika združenih arabskih emiratov in vladarja Abu Dabija šejka Kalifo bin Zajeda al Nahjana.
Sicer pa dolgo časa ni bilo znano, kako visoko v nebo bo Burj Kalifa sploh segel in za koliko bo presegel doslej najvišjo stavbo na svetu, stolpnico Taipei 101 v tajvanski prestolnici, ki se v nebo dviguje 509 metrov visoko. Sprva so v Dubaju navajali, da je stolpnica visoka 818 metrov, ob današnji slovesnosti pa so uradno sporočili, da se vrh nebotičnika dviga še deset metrov više in je visok 828 metrov.
Kot je pred današnjim odprtjem pojasnil eden izmed vodilnih arhitektov, ki so načrtovali in bdeli nad gradnjo nebotičnika, Američan Bill Baker, ob začetku gradnje sploh ni bilo znano, kako visoko stolpnico bo sploh mogoče zgraditi. "Nismo bili prepričani, kako visoko lahko gremo. Bilo je nekakšno raziskovanje, učenje iz izkušenj," je dejal Baker.
Gradnja dubajskega nebotičnika se je začela leta 2004, skupno pa je trajala 1325 dni. Delavci so na gradbišču skupno opravili 22 milijonov delovnih ur, stolpnico pa so zgradili s pomočjo 330.000 kubičnih metrov betona, 39.000 ton armiranega jekla in 103.000 kvadratnih metrov stekla. Prazna zgradba tehta okoli 550.000 ton.
Stolpnico so začeli graditi na samem vrhuncu finančnega razcveta tega arabskega emirata, zaključila pa so je skorajda na vrhuncu svetovne finančne in gospodarske krize. Slednja tako ni zaobšla niti Burj Kalife, kjer so se cene stanovanj v zadnjih mesecih v primerjavi s prehodnim obdobjem skoraj razpolovile. V "najboljših časih" je bilo za kvadratni meter stanovanja v prestižni stolpnici potrebno odšteti preko 14.000 evrov.
Dubaj se je sicer v luči finančne krize znašel na robu bankrota, pred najhujšim pa ga je rešilo predvsem 25 milijard dolarjev pomoči s strani Abu Dabija, s katerimi je Dubaj poplačal številne dolgove, ki so si jih nakopala tamkajšnja državna podjetja. Družba Emaar, ki je gradila Burj Kalifo, je sicer v lasti dubajske vlade, kljub vsemu pa po podatkih AP ni med podjetji, ki so zaradi finančne stiske prejela denarno pomoč.