Delo serviserjev je zaradi zaporedja tekem še toliko bolj zahtevno. Tudi za serviserje, ki jih je na Touru dvakrat več kot tekmovalcev, pa turneja večji stres kot cela sezona.
"Moja servisna ekipa je najboljša na svetu, zares redkokdaj zaide v težave in napake. Žal se je to zgodilo včeraj, ob najbolj neprimernem trenutku. No, le še olimpijada je lahko večji," je morala drugi dan, po zasledovalni tekmi na 10 km klasično, priznati Petra Majdič. Sedem sekund naskoka pred Rusinjo Korostelovo in šestnajst pred Kowalczykovo je izpuhtelo že v nekaj kilometrih. Šele z 18. časom dneva, v disciplini, v kateri je slavila doslej edino zmago 2007 v Oberstdorfu, je vseeno obdržala 10. mesto v skupnem seštevku, 35 sekund za Kowalcykovo.
Oprijem pod smučko za tek v klanec je imela očitno slabši od konkurence. S tekom "na roke", kot pravijo v tekaškem žargonu, se je morala vdati v zadnji tretjini. A Petra svoje serviserje ni obtoževala zaradi slabega dela. V eni uri se je ogrelo za tri stopinje Celzija. Serviserjem, naši so le štirje, Norvežanov pa denimo okoli dvajset, je zmanjkalo časa za testiranja in iskanje novih različic. "Že v prvem klancu sem ugotovila, da je oprijem slab in bom imela težave, zato sem taktiko prilagodila temu. Poskušala sem čim dlje z Kowalczykovo, pozneje z ostalimi, a v zadnjem tretjem 3,3 kilometrskem krogu sem morala le preveč iz smučine," je pojasnila po drugi etapi, potem ko je rdečo majico že zamenjala za črno. Magično majico barve žalovanja ne nosi poraženka dneva, pač pa najboljša šprinterka.
