Ob resnih napovedih, da bo Gradaščica prestopila bregove in poplavila jugovzhodni del Ljubljane, je sistem zaščite in reševanja Mestne občine Ljubljana (MOL) deloval, poudarja Kus. Kot pojasnjuje, so aktivnosti izvajali od 23. do 26. decembra, večji del pa je obsegal predpoplavne ukrepe. To so tudi spremljanje napovedi meteorologov, pripravljenost reševalcev, med katerimi so bili poklicni gasilci, prostovoljni gasilci, taborniki in skavti ter obveščanje prebivalcev.
Zagotovili so tudi dodatnih 16.000 protipoplavnih vreč, ki so jih razdeljevali prebivalcem in jih obveščali o njihovem postavljanju, je dejal Kus. Po njegovih navedbah je bilo opravljenih 233 ur prostovoljnega dela.
Kot je dejal poveljnik ljubljanske gasilske brigade Tomaž Kučič, smo bili "zelo blizu tiste točke, ko naj bi voda prestopila bregove, ampak ravno nekaj kubičnih metrov pretoka pred tem so se razmere obrnile". Ljubljana je imela po njegovem tokrat srečo, saj do večje škode ni prišlo. Največ dela pa je bilo v Tacnu in v Šentjakobu, pomagali so na šestih objektih pri črpanju vode in prenosu lastnine v višja nadstropja.
Kus poudarja, da je temeljno načelo vseh sistemov zaščite in reševanja, da si ljudje najprej pomagajo sami. Za razmišljanje o protipoplavnih ukrepih je po njegovem pravi čas sedaj, ko je nehalo deževati in si lahko prebivalci priskrbijo montažne protipoplavne elemente, pripravijo folijo in deske ter napolnijo protipoplavne vreče. Kot pravi, je preventiva zagotovo bistveno cenejša od posledic, ki jih lahko povzročijo poplave ali druge nesreče.
Ob tem Kus tudi pojasnjuje, da je v državnem prostorskem načrtu predvidena graditev zajezovalnikov v dolinah Horjula in Polhovega Gradca, kar je eden najbolj bistvenih generalnih preventivnih ukrepov za prebivalce jugovzhodne Ljubljane. Kot dodaja, pa je po zakonu o vodah za to odgovorna država.
V Ljubljani so sicer po njegovih besedah najbolj ogrožena območja ob Gameljščici na Viču, Mali graben, Moste Polje in območja v Tacnu ter Šentjakobu, kjer je poplavljalo tudi sedaj.
