Matjaž KranjecFoto: Jaka Gasar

V deževnem večeru smo sedli v velik kombi citroen pred nakupovalnim mestom na obrobju Ljubljane. Milan za volanom, na zadnjih sedežih mala Kaja in njen bratec David, poleg njiju še mamica Jelka in kup paketov z darili. Deklič in fant sta radovedno prebrskala vrečke z darili, potem pa nenadoma utihnila. Zaspala sta kot ubita, večer je bil namreč zanju nepozaben, nabralo se je preveč vtisov in spanec jima je zagotovo prinesel bujne sanje. Pot domov v Litijo je bila sladka...

"Iskrica Nedeljskega dnevnika in Citypark smo skupaj pripravili božično akcijo zbiranja pomoči za naše družine. S prodajo snežnih božičnih krogel, od katere je šla polovica denarja za Iskričin sklad, smo ga nabrali toliko, da smo lahko polepšali praznike dvema iskričinima družinama, ki sta te pomoči še posebej potrebni," je dogodku na rob povedala vodja marketinga pri Cityparku Kim Remškar. Za konec smo Tavčarjeve tri povabili še na veliki božični koncert v Citypark, kjer so znani glasbeniki zapeli samo zanje. Seveda tudi za številne obiskovalce centra, ki so bili takrat tam.

Prazniki bodo lepši

V uri in pol so nas razveseljevali: nadarjena pevka Anita Kralj iz Svete Trojice, Marjan Zgonc, devetčlanski mešani pevski zborček Vrelec iz Rimskih Toplic in kot posebna zvezda večera še Nuša Derenda. Vse skupaj je v prijetno glasbeno celoto povezala voditeljica Maja Oderlap. In za dve Iskričini družini bodo prazniki lepši. Vsaj nekaj dni.

Se še spomnite Tavčarjevih iz Litije? O njih smo pisali spomladi. To je tista družina, zaradi katere smo v uredništvo prejeli ogromno pisem in klicev. Tista Kaja, ki si je tako želela imeti barbiko. Kaja, ki je imela napako na srčku in so jo pred leti operirali. In David, ki nekatere od igrač dobi kar zavržene, da se lahko tudi sam igra. Pa mamica Jelka, ki od nekdaj živi s težavami v hrbtenici. Prebijajo se s socialno pomočjo in otroškima dodatkoma od meseca do meseca. "Zdaj imam šest barbik, ki sem jih dobila. Zelo sem vesela in z vsemi se igram," mi je začel razlagati deklič. Tudi kolo imata z Davidom, tudi na morju sta bila, vse po zaslugi bralcev in darovalcev Nedeljskega in Iskrice. In zdaj jim bo to darilo polepšalo novoletna pričakovanja. "Bomo vsaj položnice za nazaj lahko poplačali," je bila srečna Jelka.

Mesto tisočerih luči

Za Kajo in Davida je bilo vse skupaj čarobno. Takega mesta, kot je Citypark v Ljubljani, še nista nikoli videla, kaj šele, da bi se v njem sprehajala. Med tisto množico trgovin z igračami, čokoladami, bomboni, barbikami... Morda sta kaj takega nekoč le sanjala, zdaj sta vse to doživela. In uživala v vsem, kar se je tam zgodilo. Zdaj so Kaja, David in Jelka spet v svoji Litiji, v svojem svetu, ki bo tudi zaradi vas, spoštovani bralci Nedeljskega, in zaradi kolegov iz Cityparka ter vseh tistih, ki so kupili snežne kroglice, spet nekoliko lepši.

Druga družina, ki jo bomo obdarili z denarjem, ki smo ga zbrali skupaj, je družina Pintar iz Velenja. Tudi o njih smo pisali spomladi. Družinica živi v majhnem, lično opremljenem pritličnem stanovanju na obrobju mesta. Težko živijo, njihov osrednji lik pa je sin Žiga, ki je zdaj star deset let, ima pa cerebralno paralizo. Mama Nataša je zdaj doma, ker mora skrbeti in negovati Žiga. Mož Jože je pred časom hudo zbolel. Ima težave z ravnotežjem in ne more hoditi v službo. Tudi ženi le težko pomaga. Skupaj s podporami naberejo le toliko, da nekako spletejo zgodbo čez mesec. Če jo sploh lahko. A z vso svojo energijo in voljo, ki jo vlagajo v malega Žiga, mu skušajo na vsak način pomagati. Zdaj skušajo nekako zbrati potrebno vsoto denarja, da bi prišli do primernega avtomobila, v katerem bi fanta lahko prevažali naokoli, v šolo, v naravo, v življenje...

Ti dve družini bomo obdarili v teh dneh. A niso edini, ki bodo deležni naših daril in naše pomoči. Verjetno se še spomnite, da sem januarja letos, ko sem prevzel Iskrico od kolegice Nade Mavrič, zapisal, da bomo za "naše družine" skrbeli ves čas. Ne samo enkrat in pomoč ne bo samo enkratna. Res je, da vseh njihovih težav ne moremo rešiti, konec koncev so za to pristojne mnoge, ne slabo plačane državne ustanove, a lahko jim veliko pomagamo. In upam si reči, da nam je skupaj z vami tudi letos uspelo rešiti kar nekaj hudih življenjskih stisk. Z vsem sem zadovoljen, nisem pa srečen. Nisem srečen preprosto zato, ker je teh težkih življenjskih in socialnih stisk in zgodb v naši državici, ki ima med drugim tudi v ustavi zapisano, da je socialna država, veliko. Veliko preveč! Z vsem tem, kar se dogaja pri nas, se bojim, da jih bo toliko, da jih preprosto ne bomo zmogli.

Anže, Sabina, Darko

Tragedija vsega tega je dejstvo, da so sredi teh žalostnih zgodb predvsem otroci. Tisti, ki ne vedo, za kaj sploh gre, ki ne razumejo, zakaj se mora to dogajati prav njim, in ne morejo dojeti, da oni ne morejo živeti tako kot drugi. Da se ne morejo sprehajati po velikih nakupovalnih centrih, si izbirati oblačil in igrač, pač pa se morajo zadovoljiti preprosto s tistim, kar jim podarijo dobri ljudje. Doma jim tega ne morejo dati. A verjemite mi, da so mnogi med njimi, veliko sem jih obiskal in spoznal letos, srečni v svojem svetu, srečni, ker imajo doma, tudi v revščini, ljubezen in razumevanje. Hudo je tam, kjer tega ni.

Mnogim družinam in njihovim otrokom smo letos skupaj pomagali, to dobro veste. In naša skupna zgodba gre naprej, ker je to očitno naše skupno poslanstvo. Ob vsem tem smo lahko vsi veseli, da smo nekatere tudi uspešno pripeljali do konca. Mali Anže Zorman, dečko iz Šmarce pri Kamniku, je s skupnimi prizadevanji mnogih le prišel do velikega kombija, s katerim ga bosta lahko oči in mami vozila v šolo in tudi kam drugam. Okno v svet je dobila tudi Katja Kotnik iz Ljubljane. Dobila je namreč novo dvigalo, s katerim se bo lahko iz nadstropja vozila v pritličje. Prej jo je morala mama Helena na hrbtu nositi po strmih stopnicah.

Pomagali smo tudi Koprivčevim iz Praprotnice nad Mirno. Saj veste, njihova sedemnajstletna hčerka Sabina je imela dva tumorja v glavi. Spomladi je uspešno prestala operacijo v Nemčiji in epileptični napadi so minili, postali preteklost. Hkrati smo Koprivčevim pomagali, da so nakupili gradbeni material za obnovo skromne, propadajoče hiške.

Pa Darku Džuriću iz Podbrezij pri Naklem, fantu z neverjetno voljo. Fantu, ki se je rodil z eno roko in brez nog. Tudi njemu smo z mnogimi drugimi skupaj pomagali, da je prišel do prirejenega avtomobila in zdaj se že veselo uči voziti, da bo postal neodvisen od drugih. To je tisti fant, ki tekmuje kot plavalec in namerava študirati na fakulteti za šport. Dečko, ki je našel svoj dom pri Debeljakovih v Podbrezjah, ki so postali njegovi drugi starši.

Pred nami je novo obdobje

Pomagali smo in še pomagamo Gruberjevim iz Šutne pri Podbočju, ki jim je zgodaj spomladi povsem zgorela hiša, tako da so se morali začasno zateči k dedku na hrib in k sosedom. Uspešno smo, prav tako skupaj z mnogimi ustanovami, podjetji in posamezniki, zaključili akcijo pomoči družini Čajko z Brunške Gore. Oktobra jim je požar uničil prostore, v katerih so živeli, oče Miran in sin Denis pa sta v požaru izgubila mamo in bratca. Z nabranim denarjem bodo zdaj lahko povsem uredili stanovanje za dostojno življenje. A najbližjih jim ne more vrniti nihče, na žalost...

Še bi lahko naštevali, a ne bomo. Raje bomo vse te zgodbe prenesli v prihodnje leto in jih skušali pripeljati do konca. Seveda, tako kot vedno, z vašo nesebično pomočjo.

In za konec mi dovolite, spoštovani prijatelji in podporniki Iskrice, ki nam s svojim denarjem pomagate, da lahko prinesemo vsaj malo nasmeška na obraze Iskričinih otrok, da vam zaželim vse lepo v prazničnih dneh, veliko zdravja in zadovoljstva v upanju, da bomo tudi prihodnje leto lahko tako uspešno pomagali tistim, ki našo pomoč potrebujejo. Hkrati želim vse lepo tudi številnim ustanovam, podjetjem in posameznikom, s katerimi smo v tem letu tako uspešno sodelovali in brez katerih marsikatere akcije ne bi mogli uspešno pripeljati do konca.