Proračun oziroma finančni zakon predvideva, da se vsota, ki jo ustanove slovenske manjšine prejemajo na podlagi zaščitnega zakona iz leta 2001, zniža za približno milijon evrov. To pomeni, da je za slovensko manjšino v Italiji namesto okoli petih milijonov evrov v letošnjem letu v letu 2010 namenjenih na 4,06 milijona evrov, ta vsota pa naj bi se v letih 2011 in 2012 še dodatno znižala na dobre tri milijone evrov letno. Ponavlja se torej slika izpred leta dni, ko je vlada Silvia Berlusconija prav tako zmanjšala dotacijo za manjšino za približno milijon evrov, ki pa ga je po nekaj mesecih februarja letos vrnila s t. i. odlokom, kar pa se tokrat, kljub zagotovilom italijanske vlade, zaenkrat ni zgodilo.

Dežela Furlanija-Julijska krajina (FJK) je upoštevala krčenje državnih sredstev in ga vključila tudi v svoj proračun za leto 2010 ter pripravila predlog porazdelitve sredstev, ki predvideva krčenje za vse ustanove z izjemo Slovenskega stalnega gledališča (SSG), s čimer je naletela na kritike organizacij slovenske manjšine, zlasti zaradi neupoštevanja mnenja deželne posvetovalne komisije za Slovence. Deželna vlada je tudi popolnoma izničila vsoto iz posebnega deželnega sklada za slovensko manjšino, ki je letos štel 240.000 evrov, v prihodnjem letu pa bo prazen.

Krovni organizaciji slovenske manjšine, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSG), sta odločitve državne in deželne vlade pred dnevi ostro kritizirali in ugotovili, da za državne in deželne oblasti Slovenci v Italiji postajajo vedno bolj nevidni, tako da menita, da bi morali začeti razmišljati o javni protestni manifestaciji.

Odprla so se tudi nekatera krizna žarišča. Največjo pozornost je vzbudila kriza SSG, ki se je ravno v decembru razpletla z začetkom izvajanja sanacijskega načrta, po katerem so zaposleni podpisali sezonske pogodbe, tako da se je sezona dejansko začela z uprizarjanjem otroške predstave Olgica in Mavrica, medtem ko je za januar napovedana prva premiera nove abonmajske sezone.

V finančnih težavah se je znašel tudi Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, katerega je na koncu prevzel Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) iz Gorice in ga spremenil v novo izobraževalno ustanovo z imenom Ad formandum. V negotovosti je tudi Primorski dnevnik zaradi napovedanega krčenja sredstev iz italijanskega zakona za založništvo.

Poleg finančnih Slovence v Italiji pestijo tudi druge težave. Tako je tržaški občinski svet avgusta letos izglasoval nov regulacijski oziroma prostorski načrt, ki med drugim spreminja namembnost nekaterih večjih površin na kraškem teritoriju, kjer utegnejo zgraditi nova stanovanjska naselja s posledično spremembo narodnostnega sestava. Zaskrbljenost so izrazili številni predstavniki slovenske manjšine, stranka Slovenska skupnost pa je napovedala priziv na Deželno upravno sodišče FJK.

A s Tržaškega je ob koncu leta prišla tudi pozitivna novica. Pokrajina Trst je na pročelju svojega sedeža dala postaviti tablo z uradnim dvojezičnim napisom. Tablo so odkrili 22. decembra. Ob tej priložnosti so med drugim poudarili, da je to simbol, da na tržaškem teritoriju živita avtohtoni italijanska in slovenska komponenta in je tako simbol za celotno krajevno skupnost.