Večina članov komisije je po štirih urah polemičnih razprav vse te predlagane sklepe zavrnila - za njih sta glasovala le dva - predvsem zato, kot so pojasnjevali, ker so prepričani, da bi to preseglo pristojnosti komisije.

Zato je poslanec Zares Vito Rožej že na začetku seje predlagal, da o teh predlaganih sklepih ne bi razpravljali, toda predsednica komisije tega proceduralnega predloga ni hotela dati na glasovanje. Namesto tega je dala besedo gostom, ki jih je povabila na to nujno sejo. Tako je Žarko Petan govoril o tem, kako so ga zaprli med služenjem vojaškega roka, in o drugih oblikah represije nad njim v prejšnjem režimu. Alenka Puhar je povedala, da je povabilo na sejo sprejela, ker je to dejanje predsednika republike neokusno. O okusih se sicer ne razpravlja, toda o tem odlikovanju se mora, ker žali njen moralni čut. Aktivist SDS Silvan Štokelj je menil, da je Ertlova milica takrat zgolj branila slovensko vlado pred mitingaši z juga, glede odlikovanja pa dodal, da so tudi fašisti na Primorskem odlikovali samo svoje privržence. Eden od podpisnikov izjave Zbora za republiko zoper podelitev tega odlikovanja, odvetnik Drago Demšar, je ocenil, da je odlikovanje Ertla kršitev veljavnega vrednostnega sistema. Direktor Zavoda za oživitev civilne družbe, ki je bil dvakrat zaprt na Golem otoku, Andrej Aplenc, je pojasnil, da ni bil prizadet le osebno, ampak tudi kot državljan (mimogrede je še povedal, da je tudi državljan ZDA in je tam vedno volil demokrate), ker je predsednik republike s tem odlikovanjem znova začel kulturnopolitični boj, ki pa ni v nacionalnem interesu.

Na seznamu povabljenih predsednice komisije Eve Irgl so bili še Tone Krkovič iz vojašnice Šentvid, kot je pisalo na vabilu za sejo, Lovro Šturm in Igor Omerza iz Ljubljane ter predsednik republike Danilo Türk in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, vendar jih na to nujno sejo ni bilo. Irglova je ob tem poudarila, da se slednja nista opravičila, kar ni lepo od njiju. Kasneje se je izkazalo, da se je varuhinja za svoj izostanek opravičila pred začetkom seje.

Med člani komisije sta Vinko Gorenak in Eva Irgl (oba SDS) ponovila stališče, da je predsednikovo odlikovanje Ertla nesprejemljivo dejanje in razdvaja Slovence. Po Gorenakovem mnenju je Ertl v svojem življenju res naredil dve, tri dobre poteze, toda hkrati je bil dve leti na čelu Službe državne varnosti, posredno pa njen šef še deset let, ko je bil republiški sekretar za notranje zadeve. SDV pa je bila politična policija, ki je ščitila enopartijski sistem in pri tem grobo teptala človekove pravice. Irglova je dodala, da so bile s tem odlikovanjem marsikomu med ljudmi, ki jih je maltretiral in zapiral Ertl, povzročene krivice, zato je od predsednika vlade Boruta Pahorja in celotne koalicije pričakovala ostro nasprotovanje odlikovanju. Koalicijski poslanci so poudarjali, da domnevni Ertlovi zločini niso bili sodno dokazani, da je bilo odlikovanje tudi sicer podeljeno v skladu z zakonom in da so o njem mogoča različna mnenja. Prav tako so enako menili, da bi bilo v tej komisiji bolje razpravljati o aktualnih kršenjih človekovih pravic, ne pa se neprestano vračati v preteklost.