Tako strmega trimesečnega povečanja neporavnanih obveznosti in števila neplačnikov v Sloveniji ni bilo že najmanj od leta 2003 oziroma, vse odkar agencija za javne evidence (Ajpes) zbira te podatke. Dejanski podatki o plačilni (ne)disciplini pa so po mnenju poznavalcev še nekoliko slabši, saj Ajpesovi podatki ne vključujejo učinka podaljšanih plačilnih rokov.
Večji obseg terjatev ob manjšem obsegu poslovanja v prvi vrsti družbam onemogoča razdolžitev, več gospodarskih družb pa mora najemati celo posojila, s katerimi nato financirajo terjatve oziroma svoje kupce. Prav to je trenutno, poleg padca poslovanja, eden izmed največjih problemov med majhnimi in mikro podjetij, predvsem iz gradbenega in proizvodnega sektorja. Gradbeni sektor namreč v zadnjem letu "vodi" tako po rasti števila neplačnikov kot po rasti obsega zapadlih in neporavnanih terjatev. Število neplačnikov v tem sektorju se je letos povečalo že za več kot 70 odstotkov, medtem ko se je povprečna dnevna vrednost neporavnanih obveznosti več kot podvojila. Terjatve se letos sicer pospešeno kopičijo v tako rekoč vseh dejavnostih, vendar postajajo problem predvsem v gradbenem sektorju, sektorju trgovine, vzdrževanja in popravila vozil ter med družbami iz predelovalne dejavnosti.
S povečanim obsegom terjatev se ne spopadajo le majhna in srednje velika podjetja, temveč tudi največje slovenske skupine. Deset največjih borznih skupin je imelo konec septembra za kar 1,49 milijarde evrov kratkoročnih poslovnih terjatev, kar je 60 milijonov evrov več kot konec junija in 180 milijonov evrov več kot konec leta 2007. Na medletni ravni se je obseg terjatev sicer znižal za slabih deset odstotkov, vendar je bil padec prihodkov v obravnavanem obdobju za polovico višji, kar kaže na opaznejše podaljšanje plačilnih rokov. Prav to je analiziranim družbam onemogočilo večjo razdolžitev, saj je pri večini obseg finančnega dolga ostal tako rekoč nespremenjen, v več primerih pa se je celo povečal. Celotne obveznosti analiziranih družb so se tako od konca leta 2007 povečale za milijardo evrov na 5,48 milijarde evrov, delež kapitala v financiranju pa se je znižal za štiri odstotne točke na 43 odstotkov.
Čeprav celotno slovensko gospodarstvo deli enako usodo, so večje poslovne skupine kljub temu v nekoliko boljšem položaju, saj lahko od svojih kupcev zahtevajo zavarovanje terjatev, medtem ko imajo majhna podjetja pretežno nezavarovane terjatve. Kakšna je dejanska struktura terjatev največjih slovenskih družb, ni znano, kakor tudi ne, koliko jih je že zapadlih, saj ti podatki veljajo za poslovno skrivnost.
Četrtletno gibanje terjatev v analiziranih družbah razkriva, da so se te na medletni ravni za največ povečale pri Skupini Krka, ki ji sledita Skupina Telekom Slovenije in Cinkarna Celje. V zadnjem četrtletju so terjatve uspeli znižati le v Skupini Iskra Avtoelektrika, Telekomu Slovenije in Žitu, pri preostalih pa so terjatve ostale nespremenjene oziroma so se zvišale. Pri krotenju terjatev sta bila v zadnjih treh letih najmanj uspešna Skupina Krka in Telekom Slovenije, ki ju vodita Jože Colarič in Bojan Dremelj, čeprav sta se omenjeni skupini po rasti prihodkov odrezali nadpovprečno, kar deloma pojasni rast terjatev.
Po drugi strani je bila letos pri zmanjšanju obsega terjatev, ob sicer strmem padcu prihodkov, še najuspešnejša Skupina Iskra Avtoelektrika, ki je po naših informacijah uspela zapreti predvsem terjatve, dospele pred več kot pol leta. Kot pojasnjuje predsednik uprave ene izmed družb, ki je želel ostati neimenovan, so morali v zadnjem času nekatere kupce postaviti pred dejstvo, da jim bodo prekinili dobavo, v kolikor ne zaprejo zapadlih terjatev, v nekaterih primerih pa so dobavo celo prekinili. To je sicer poglobilo padec prihodkov, vendar so po drugi strani zaradi manjšega obsega terjatev lahko poplačali del posojil in tako znižali tudi izdatke za bančne obresti.
V nekaterih večjih gospodarskih družbah za prihodnje mesece načrtujejo še večjo selekcijo med kupci, prag, pri katerem dobavitelji od svojih kupcev zahtevajo zavarovanje terjatev, pa naj bi se še dodatno znižal.
