"To je prvi korak proti novemu svetovnemu podnebnemu redu, nič več pa tudi nič manj," je Merklova izjavila za časnik Bild am Sonntag. "Tisti, ki kritizirajo Koebenhavn, pomagajo tistim, ki si bolj želijo blokado kot napredek," je poudarila.
Kot je dejala, ima Nemčija ključno vlogo pri napredovanju tega procesa, saj bo junija prihodnje leto v Bonnu gostila srečanje okoljskih ministrov, ki mu bo nato decembra sledil vrh v Ciudad de Mexicu. "Zdaj moramo graditi na Koebenhavnu," je dodala Merklova.
Kitajska je medtem pozdravila rezultat podnebnega vrha v danski prestolnici. "Z napori vseh strani je vrh dosegel pomembne in pozitivne rezultate," je v sporočilu za javnost zapisal kitajski zunanji minister Yang Jiechi. Po njegovih besedah je vrh uspešno obvaroval načelo "skupne, a razlikovalne odgovornosti", ki upošteva različne gospodarske okoliščine v razvitih in državah v razvoju.
Vodja IPCC Rajendra Pachauri pa je ocenil, da je koebenhavnski dogovor začetek, in pozval države, naj čim prej dosežejo pravno zavezujoč sporazum. Dogovor, dosežen v nedeljo po dveh tednih napornih pogajanj, je označil za "sporazum, ki pa še ne bo zadnja beseda". "Graditi bomo morali naprej, zagotoviti bomo morali, da se bomo hitro premaknili naprej proti pravno zavezujočemu sporazumu," je poudaril.
Dogovor v Koebenhavnu je v zadnji minuti sestavila majhna skupina držav, v kateri so bili voditelji ZDA, Kitajske, Indije, Brazilije, Južnoafriške republike in večjih evropskih držav, potem ko je postalo jasno, da vrhu grozi propad. Kritiki so sporazum takoj obsodili rekoč, da gre za tajen dogovor, ki krši demokracijo ZN, izključuje revne države in svet prepušča uničujočim podnebnim spremembam.