Koebenhavnski dogovor je danes v danski prestolnici potrdila najprej skupina okoli 30 držav, sedaj pa je bil sprejet tudi na plenarnem zasedanju. Dogovor so zasnovale ZDA, Kitajska, Indija in Južna Afrika, nato so ga podprle še evropske ter ključne afriške in azijske države, sledila so še dodatna posvetovanja, nato je šel sporazum na plenarno zasedanje, kjer bi moral doseči polno soglasje.

Toda na plenarnem zasedanju je manjša skupina držav članic blokirala sprejem dogovora, med njimi so bile, kot je za STA pojasnil minister za okolje in prostor Karl Erjavec, predvsem južnoameriške države kot so Bolivija in Venezuela.

Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP je predsedujoči plenarnemu zasedanju voditeljev, danski premier Lars Loekke Rasmussen zaradi blokade sprejel odločitev, da bodo države članice Koebenhavnski dogovor "vzele na znanje", v dogovor pa zapisal države članice, ki so s sporazumom soglašale. Eden izmed delegatov pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnil, da so bile države, ki so nasprotovale sprejemu dogovora naprošene, da naj vsaj ne nasprotujejo sprejemu.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je dogovor označil kot pomemben začetek, obenem pa priznal, da ni dosegel tega, kar je upal, da bo.

Dogovor sicer ni pravno zavezujoč in ne vključuje konkretnih številk pri zavezah za zmanjšanje izpustov. Določa le, da je treba globalno segrevanje ozračja omejiti pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje, države pa so pozvane, da do februarja prihodnje leto naznanijo svoje zaveze za omejitev izpustov do leta 2020. Ni pa nobenih številk niti glede srednje- niti glede dolgoročnih ciljev, torej do leta 2050, in sicer zaradi Kitajske in Indije.

Tudi glede finančne pomoči državam v razvoju v podnebnem boju v dogovoru ni nič novega. Razvite države se zavezujejo, da bodo prispevale 10 milijard dolarjev v obdobju 2010-2012, in naznanjajo cilj, da bodo zbrale 100 milijard dolarjev na leto do leta 2020 iz različnih virov - javnih in zasebnih, dvostranskih in večstranskih, vključno z alternativnimi viri financiranja.

Erjavec s Koebenhavnskim dogovorom zelo nezadovoljen

"Dokument, ki je bil sprejet, je premalo ambiciozen in ni zadosti pravno zavezujoč. Praktično ni nobenih pravnih zavez, razen, da se bodo vse države trudile, da ne bi presegli dveh stopinj Celzija globalnega segrevanja," je za STA pojasnil minister za okolje Karl Erjavec, ki je z dogovorom osebno zelo nezadovoljen.

Na vprašanje, ali verjame, da bo pravno zavezujoč podnebni dogovor vendarle sprejet v naslednjem letu, je Erjavec poudaril, da se lahko zgodba iz Koebenhavna v letu 2010 ponovi. "Lahko, da sem malo pod vtisom tega razočaranja, a nisem preveč optimističen, zlasti zato ker sem ves čas opazoval, kako ta pogajanja potekajo in kako so države na zelo različnih stališčih, zlasti glede Kjotskega protokola," je opozoril minister.

Meni sicer, da je vendarle bolje, da je bil dosežen nek dogovor, kot da ne bi bilo nič. "Ni pa to dokument, ki daje dobro pravno osnovo za leto 2010," meni minister.

Države v razvoju od razvitih zahtevajo, da natančno določijo, za koliko bodo zmanjšale emisije v drugem ciljnem obdobju, pri tem pa same niso navdušene nad tem, da bi se preveč zavezovale in ta zgodba se stalno ponavlja, pojasnjuje Erjavec.

Največjo težavo Erjavec vidi pri Kitajski in Indiji, ker se nista pripravljeni resno pogajati v smislu doseganja nekih dobrih kompromisov.

Dogovor je, tako Erjavec, zelo načelen, zelo splošen. "Znotraj EU bomo tako ali tako izvajali zaveze podnebno energetskega paketa, ki je bil sprejet lani decembra v Evropskem parlamentu. Za 20 odstotkov moramo znižati delež toplogrednih plinov, zmanjšati delež energije oz. za 20 odstotkov povečati delež obnovljivih virov energije," je dodal.

Tekst Koebenhavnskega dogovora pa ni dovolj ambiciozen in tudi ni pravno zavezujoč, še pojasnjuje minister in dodaja, da so kriteriji, zapisani v njem so zelo splošni. "V njem je zapisano, da se bodo države zavzemale, da se planet ne bo globalno segreval za dve stopinji Celzija. To se lahko dobro namerno interpretira, da bodo res vse države to počele, ampak vemo, da če se še dogovoriti ne morejo, kako šele bi zmanjševali v tem duhu," je bil oster minister.