Dejstvo je, da lahko za svojo varnost pešci največ naredijo kar sami. Na kaj pa naj bodo še posebno pozorni?

Za varnejšo udeležbo pešcev v prometu policisti svetujemo, naj pešci uporabljajo izključno prometne površine, ki so namenjene pešcem. Če na vozišču ali ob njem ni označenega pasu za pešce, pešpoti ali pločnika, je pa kolesarska pot ali steza, lahko uporabljajo tudi te površine, vendar morajo paziti, da pri tem ne ovirajo kolesarjev ali voznikov koles s pomožnim motorjem. Praviloma ne smejo hoditi po vozišču ali se na njem zadrževati, prav tako ne smejo nenadoma stopiti nanj. Zunaj naselja in v naselju, kjer ni pločnika, morajo pešci hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje in pri tem lahko uporabljajo največ en meter vozišča. Če je to varneje zanje, lahko v takem primeru izjemoma uporabljajo tudi desno stran vozišča (nepregleden ovinek, prepad...). Vozišče in kolesarsko stezo mora pešec prečkati na prehodu za pešce. Izjema je takrat, ko je prehod za pešce oddaljen več kot 100 metrov od mesta prečkanja. V nobenem primeru ni dovoljeno prečkati vozišča zunaj prehoda za pešce, kadar sta smerni vozišči ločeni fizično ali jo ločuje neprekinjena črta. Če je promet na prehodu za pešce urejen s semaforjem, ga je treba upoštevati. Ob vsem tem je najpomembnejše, da se pešec, preden stopi na vozišče, prepriča (tudi če na semaforju gori zelena luč), ali to lahko varno stori, in da prečka vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poti. Voznik se mora ustaviti pred prehodom za pešce, vendar so vozne razmere včasih takšne (mokro in spolzko vozišče), da je varna ustavitev nemogoča ali pa voznik preprosto pešca ne upošteva. Zato je previdnost pešca toliko pomembnejša. Pešci morajo tudi vedeti, da lahko površine za pešce uporabljajo udeleženci v prometu, ki uporabljajo najrazličnejše pripomočke, ki omogočajo hitrejše gibanje, kot so kotalke, rolerji, skiroji, smuči, sanke ali otroško kolo. Na tovrstne udeležence morajo biti pešci še posebno pozorni.

Kaj pa vidljivost? Znano je, da se veliko prometnih nesreč, v kateri so udeleženi pešci, zgodi tudi zaradi tega, ker jih vozniki ne opazijo.

Drži. Predvsem starejši se navadno oblačijo v temnejša oblačila, zato so zlasti ponoči manj vidni in jih vozniki prepozno opazijo, če ne uporabljajo svetlobnih teles (kresničk). Pešcem zato priporočamo oblačenje v svetlejša oblačila ob udeležbi v prometu, zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju pa obvezno uporabo bele luči ali odsevnika bele barve, ki se nosi na strani, ki je obrnjena proti vozišču. Le tako jih bodo lahko vozniki pravočasno opazili.

Kje in kdaj na pešce pretijo največje nevarnosti?

Pešci so najbolj izpostavljeni tam, kjer ni pločnikov, največ pa jih je udeleženih v prometnih nesrečah v naseljih, saj je tam tudi največ pešcev. Vendar so pešci zelo ogroženi tudi zunaj naselja, kjer je težava predvsem ponoči in ob zmanjšani vidljivosti, ker so pešci neprimerno oblečeni in označeni. Največ tovrstnih prometnih nesreč se pripeti ob delavnikih, med 16. in 20. uro, v jasnem in oblačnem vremenu, ko so prometne razmere dokaj ugodne in so zato hitrosti motornih vozil večje. Kot rečeno, se večina prometnih nesreč z najhujšimi posledicami pripeti na cestah, ki niso opremljene s pločniki, najpogostejši vzrok je hitrost voznikov motornih vozil, na drugem mestu pa so napake pešcev, ki smo jih že omenili.

Ko se voznik usede za volan, se mora med vožnjo strogo držati prometnih predpisov: ne sme prekoračiti hitrosti, ne sme voziti vinjen... Kakšna pravila pa veljajo za pešce, predvsem ob prometnih cestah? Ali se sploh kdaj zgodi, da policisti ustavijo in kaznujejo tudi pešca, ki, na primer, prehod za pešce prečka pri rdeči luči? Znano je, da so kazni za voznike, ki prevozijo rdečo luč, hude.

Kakšne pa so za pešce?

Nasvete in pravila sem deloma že navedel, zajeti pa so tudi v določilih 95. in 97. člena zakona o varnosti cestnega prometa. Tam so navedene tudi globe (od 40 do 120 evrov, op. p.), ki se izrekajo pešcem, če se ne ravnajo po teh določilih, policisti pa pri rednem delu in pri poostrenih nadzorih globijo tudi pešce, če ti ne upoštevajo določil zakona o varnosti cestnega prometa.

Veliko prehodov za pešce je tudi zunaj semaforiziranih križišč, v zadnjem času pa so predvsem tista bolj izpostavljena še dodatno vidna, tako da so osvetljena in se v temi vidijo na daleč. Je to kaj pripomoglo k manjšemu številu nesreč in ali ste pripravili še kakšne podobne ukrepe oziroma jih imate v načrtu?

Označitev prehodov za pešce se je v Sloveniji v zadnjih letih zelo izboljšala. Zagotovo tudi boljša označitev, poleg drugih ukrepov, pripomore k boljši varnosti pešcev. Policisti nadzirajo promet, in če pri tem ugotovijo pomanjkljivo označitev prehodov za pešce, o tem obvestijo vzdrževalce ceste (komunalna podjetja, cestna podjetja, DRSC in druge). Poleg tega predlagajo tudi druge ukrepe (grbine, omejitve hitrosti...) za izboljšanje stanja. Seveda to samo predlagajo, ker za signalizacijo skrbijo drugi, ki so zgoraj navedeni.

So iz tujine znani še kakšni prijemi in ukrepi za varnost pešcev, ki jih pri nas še ne poznamo?

Primere iz tujine spremlja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.