Sezona se je zanj začela dobro, s 15. mestom v Östersundu. Potem pa je tako kot celotna slovenska reprezentanca nekako padel v sivo povprečje. Njegov dosežek je le enkrat izenačil Klemen Bauer, Dijana Ravnikar in Teja Gregorin pa imata vpisano 16. mesto. Na domači Pokljuki, kjer bodo na sporedu le tri posamične tekme brez štafet, najprej v četrtek na starodobni razdalji na 15, oziroma 20 kilometrov, vsi pričakujejo več. Medtem ko mamici Dijani vsi le ploskajo zaradi njenega streljanja, pa ostala prej omenjena trojka ravno zaradi streljanja ob odličnem teku zapravlja priložnosti.

"Streljanje me res nekaj zafrkava. V vsako tekmo sem šel maksimalno motiviran, a se mi je vedno nekaj sfižilo. Imel sem sicer nekaj težav s položajem streljanja leže, ker sem na tekmah bolj stiskal puško ob ličnico kot na nastrelitvi. Zato so bili zadetki zgrešeni skupinsko v diagonali. To napako smo našli in popravili. Ker pa sem zgrešil tudi na nekaterih drugih tekmah očitno zaradi pomanjkanja koncentracije, sem namesto dviganja samozavesti le to izgubljal. To pa v biatlonu ni dobro. A se ne bojim. Če sem celo jesen streljal odlično, torej znam in čakam, da se vse izzide kot je treba," podrobnosti razlaga Marič.

V teku lahko konkurira vsem: "Tek me ne skrbi, če bom le zdrav. Če bo 'ničla' na strelišču, bom še bolj tekel." Da mu Pokljuka res lahko prinese preobrat, je že dokazal. Njegov najboljši dosežek je 16. mesto. "To je verjetno eden redkih datumov, da se ga spominjam: 21. januar 2007, dan ko je bil rojen sin Tevž. Za vse drugo ste vi moj zavod za statistiko," se je nasmejal. Ko je začel razlagati o dobrem vzdušju v reprezentanci, pa je mleko na štedilniku že vzkipelo in da ne bi žena Sabina preveč negodovala ob prihodu domov, je moral mož odložiti telefon.

V torek dopoldne je bil že na prenovljenem Rudnem polju. Med tistimi, ki se zares veseli Rudnega polja, je tudi Maričev naslednik Klemen Bauer. "Veselim se Pokljuke, komaj čakam nove priložnosti," pravi enajst let mlajši kolega, ki je pred leti kar nekajkrat dejal: "Ko bom velik, bom Janez Marič." Zaenkrat mlajši še ne prekaša starejšega, čeprav je kar nekajkrat že pokazal, da ima potencial. Preblisk ali luč v predoru je bil nastop v štafeti v Hochfilznu. "Dokazal sem, da znam in da sem na pravi poti. Da sem imel v šprintu (okoli 100. mesta) le slab dan. Želim si čim več gledalcev, čeprav prvi dan v četrtek ob 14. uri na Pokljuki navala nihče ne pričakuje. Razmere za nas bodo pravljične," je optimist Bauer.

Naša reprezentanca ima z novim centrom prednost domačega terena, a le z bivanjem v novem hotelu, medtem ko ostali spijo na Bledu. Po drugi plati pa se z izgradnjo centra spreminja trasa prog. Teče se sicer na istih progah, a je smer teka obrnjena, ki pa ga doslej večina praktično ni še nikoli izkusila. "V novem režimu se meni proga zdi lažja. Res nisem na njej tekel v obratni smeri več kot dvakrat, a tak imam občutek. Na strmi klanec na Mesnovec je sedaj drzen spust. Res pa je, da nova smer teka ne dovoljuje počitka, smer prihoda na strelišče pa se seveda ne spreminja," je pred uvodno "dvajsetko" razmišljal Bauer. 23-letni Ihanec je na Pokljuki pred dvema letoma zasedel 18. mesto.

Še zadnja vest: Na tekmi svetovnega pokala na Pokljuki ne bodo nastopili najboljši Norvežani Ole Einar Bjoerndalen, Emil Hegle Svendsen in Tora Berger.