Virant je v svojem nagovoru uvodoma omenil gospodarske razmere v državi. "Voz drvi navzdol," je opozoril in dodal, da "vladni možje", namesto da bi ga skušali zaustaviti, tečejo okoli tega voza, se spotikajo drug ob drugega in modrujejo, kaj je treba storiti.

Virant je poudaril, da je brezposelnih že blizu 100.000, dodatnih 100.000 pa prejema minimalno plačo v višini, ki ne omogoča dostojnega življenja. Slovenija je postala ena najbolj zadolženih evropskih držav, vlada pa po besedah predsednika zbora ukrepa počasi, neučinkovito in kaotično. "Premier se je oni dan primerjal z gasilcem, ampak je s tem po mojem mnenju gasilcem naredil veliko krivico. Gasilci so hitri in organizirani, vlada pa je vse prej kot to," je pripomnil Virant.

Prvo leto Pahorjeve vlade je označil z izrazom "neznosna lahkotnost besedičenja". Pri tem je spomnil na obljube vlade o tem, da ne bo menjav iz nekrivdnih razlogov, o konsenzualni politiki, ki jih po Virantovem mnenju vlada ne uresničuje. Prav tako ni bila uresničena obljuba o razdružitvi županske in poslanske funkcije, je opozoril.

Izpostavil je, da pri vprašanju reševanja meje s Hrvaško vlada nima podpore niti v lastnih vrstah, vnovič pa je opozoril tudi na neprimernost podelitve državnega odlikovanja nekdanjemu republiškemu sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu.

Prvak SDS Janez Janša je ocenil, da je čas za drugo republiko, do katere lahko pride s ponovitvijo slovenske pomladi. "Zdi se mi, da bo treba nekatere lekcije izpred 20 let ponoviti. Pričakujem, da se spomladi v večjem številu vidimo na slovenskih trgih in ulicah", je zbranim povedal Janša.

V nadaljevanju so na tribuni, katere so se med drugim poleg Janše udeležili še predsednik SLS Radovan Žerjav in predsednica NSi Ljudmila Novak, spregovorili še nekateri drugi sodelujoči. Pesnik Niko Grafenauer je opozoril, da "človeku zastane dih" ob branju osnutka predloga zakona o medijih, saj "po svojem pojmovanju statusa in vloge medijev sodi v prvo petletko ideološkega boja zoper prostost duha, ne pa v demokracijo".

Akademik Janko Kos pa je ocenil, da je za gospodarsko in finančno krizo tudi "kriza duhovne nadstavbe". Tudi ta je, tako kot preostale oblike krize, del svetovne, za to duhovno krizo pa se po njegovih besedah skriva tisto, kar je filozof Friedrich Nietzsche imenoval nihilizem, je povedal Kos.

Vzroki za ta pojav so v Sloveniji morda nekoliko drugačni kot drugje, a duhovna kriza je v nekaterih pogledih po mnenju Kosa celo nekoliko hujša kot drugod po Evropi in po Svetu. "To pa zato, ker se za njo skriva pretekla izkušnja komunistične ere, ki je močno prizadela slovensko duhovno tradicijo, kulturo," je pojasnil.

Predsednik sveta Inštituta Jožeta Pučnika Miha Brejc se je v svojem nagovoru dotaknil odlikovanja Ertlu. Predsedniku republike gre po njegovih besedah očitati, da uporablja različne vatle - ena merila veljajo za nekdanje strukture in njihov podmladek, druga za pomladno stran. "Izvoljen je bil na demokratičnih volitvah in upali smo, da bo predsednik vseh. Pa ni," je poudaril Brejc in ob tem napovedal možnost ustavne obtožbe.

Publicist Matej Makarovič je ocenil, da je eden temeljnih ciljev te vlade naperjen proti ideji konkurence. "Konkurence, ki je ne razumem samo v nekem ozkem ekonomskem smislu, ampak kot konkurenco v vseh pogledih - konkurenco v svetu idej, v svetu načinov mišljenja, v svetu političnih rešitev," je dejal Makarovič.

Teolog Ivan Štuhec je med drugim opozoril na po njegovem mnenju nizko stopnjo državljanske zavesti. "Od šolskega sistema do pravnega reda, od medijev do najbolj izpostavljenih političnih funkcij kot je predsednik države, lahko govorimo o že nevarnem deficitu državljanske zavesti," je dejal. Dokler se bo ta zavest gradila na preteklem sistemu, se stanje po njegovem ne bo spremenilo na bolje.