V Julijcih in na Pohorju bo deset tekem v olimpijskih disciplinah, kar je več kot desetino olimpijskih preizkušenj. V Vancouvru pa se bodo le ti pomerili za 22 kompletov kolajn, za deset v biatlonu in dvanajst v teku, kar je skoraj četrtino vseh. Glede na filozofijo športnega treniranja, ki decembra še ne kroji udeležbe, bodo v Sloveniji vsi kandidati za kolajne. To verjetno največ pove o teh dveh dogodkih, ki se bosta ta teden odvila na slovenskih tleh.

Da so isti konec tedna v Sloveniji zbrani najboljši tekači in tudi biatlonci, je splet naključij. Teki so bili prvotno v koledarju FIS, potem ko so štajerski organizatorji s snežno statistiko, finančnim vložkom in Petro Majdič kot imenom le prepričali športnega direktorja tekmovanj FIS Jurga Capola in predsednika Vegarda Ulvanga. Mednarodna biatlonska zveza IBU pa je Pokljuki šele oktobra dodelila odpovedno tekmo iz nezgrajenega centra v slovaškem Osrblieu, potem ko so center na Rudnem polju zgradili z enoletno zamudo in so slovaško usodo delili lani.

Karavana svetovnega pokala v tekih se v Slovenijo vrača po skoraj 17 letih. Pred Roglo je tekaška elita zadnjič tekla v soboto, 16. januarja 1993 na Voglu, kjer je zmagal Vladimir Smirnov, na Švedskem živeči Kazahstanec, sedaj eden od podpredsednikov IBU. Skoraj 20 let (25. februarja 1990) pa je od gostovanja ženske elite. Tedaj je prav na Rudnem polju na Pokljuki v ruski prevladi, tedaj še Sovjetske zveze, zmagala Svetlana Nagejkina. V tistih časih sta bili moška in ženska karavana ločeni. Občina Bohinj pa je gostila še tri tekme. V Bohinjski Bistrici je 15. januarja 1986 zmagal Šved Torgny Mogren pred rojakom Gundejem Svanom in Vegardom Ulvangom, sedanjim predsednikom tekaškega komiteja FIS. Pred točno 22 leti so prvič na Rudnem polju, ker v Bohinju ni bilo snega, tekla dekleta, včeraj pa je minilo 21 let od zmage Gundeja Svana na Voglu.

Poleg organizacijskih, prostorskih in finančnih razlogov, ki so botrovali tako dolgemu izogibanju Slovenije, so bili tudi tekmovalni. Najboljše dosežke na petih domačih tekmah so dosegli sedanji koordinator za tek Jože Klemenčič (69. mesto v Bohinju 1986), vodja prog na Rogli Jani Kršinar (48. mesto 1987), Vida Bertoncelj (64. mesto 1987), Urška Fečur (55. mesto, 1990) in Jože Kavalar (54. mesto) januarja 1993. Na Rogli dekletom ne bo nobena posebnost izboljšati tedanjih dosežkov, tekači so praktično na istem. Dosežki Mateja Sokliča, katerega sestra Mirjam bo tudi tekla na Rogli, so vesoljsko daleč, Nejc Brodar pa je tudi izginil s scene.

O fenomenu slovenskega smučarskega teka še najbolj priča še ena zanimiva obletnica. Točno pred 15 leti, 14. decembra 1994, je Nataša Lačen na planini Tauplitz v Avstriji z 29. mestom pritekla sploh prve slovenske točke svetovnega pokala. Kakšen preskok je naredila sedanja generacija, si torej ni moč predstavljati. V tistih časih, po letu 1988, so najboljši tekači in tekačice z izjemo Lačnove skoraj obvezno prestopali med biatlonce. V svetovni vrh jih je pripeljal Vladimir Korolkevič, sedanji trener Vesne Fabjan, Katje Višnar in Barbare Jezeršek. Njegov je tudi "motokros", kot biatlonci poimenujejo del prog na Rudnem polju, ki se je po 20 letih le spremenil v sodoben center. Brez tekaške zgodovine ne bi bilo tudi biatlonske, rivalstvo pa vredno posebne slovensko obarvane zgodbe.

Prav s pogledom na zgodovino je šele moč videti razsežnosti nošenja rumene majice Petre Majdič. Po številu zmag je deveta v 29-letni zgodovini svetovnega pokala: Jelena Vaelbe 45, Bente Skari 41, Marit Bjoergen 33, Virpi Kuitunen 28 (obe bosta tudi na Rogli), Stefania Belmondo 23, Larisa Lazutina 21, Katerina Neumannova 18 in Julija Čepalova 18. Med tekači so Petrine številke presegli le največji: Bjoern Daehlie 46, Vladimir Smirnov in Gunde Svan s 30 zmagami. Edini slovenski biatlonski zmagi sta osvojila nekdanja tekača Andreja Grašič-Koblar (tri) in Janez Marič pred sedmimi leti v Östersundu. Na Pokljuki, kjer bo biatlonski teden svetovne elite že štirinajstič, bo brez dvoma prvi zvezdnik Vesoljec Ole Einar Bjoerndalen. 91 zmag, od tega 90 biatlonskih in tekaška, je za vse domala nedosegljivo.