Kakšna so bila pogajalska izhodišča kluba v najnovejših pogovorih z igralci?

Gre za tri sklope: poravnava obveznosti za nazaj, tako plač kot nagrad za naslov prvaka iz minule sezone, z določitvijo odplačilne dobe in dinamike, zmanjšanje vrednosti pogodb in čas njihovega trajanja. Pri večini so bili pogovori kratki, tudi le nekaj minut, pri manjšini pa se je zapletlo. Vsi igralci, ki so prišli pred sezono 2009/10, so podpisovali pogodbe, ki so že bile recesijskemu času in razmeram primerne, medtem ko so jih tisti iz sezone 2007/08 podpisovali pred začetkom krize. Kljub uspešnemu zmanjšanju proračuna za okoli 30 odstotkov so bili eno večjih bremen dolgovi. A že oktobra ugotovili, da nam ne bo uspelo zagotoviti denarja za normalno delovanje kluba in poplačilo dolgov v eni sezoni, zato smo obnovili pogajanja z igralci.

Za kolikšno zmanjšanje pogodbenih obveznosti do igralcev sploh gre?

V odstotkih od deset do največ 40. Matjaž Mlakar ni pristal na spremenjene pogoje s strani kluba. Ocenil je, da gre za preveliko zmanjšanje in da bo lahko našel klub, ki bo plačal njegovo tržno vrednost. Dogovorili smo se tudi za poravnavo dolgov iz preteklosti in za status svobodnega igralca: za Gorenje lahko igra, dokler bo želel, ob morebitnem odhodu pa nam mora to pravočasno sporočiti. Tudi s Sebastjanom Sovičem smo se dogovorili o poravnavi dolgov, sam pa je dejal, da lahko kariero konča takoj ali po sezoni. Kar se tiče trenerja Ivice Obrvana ter igralcev Momirja Rnića, Matevža Skoka in Ivana Gajića, še čakamo na njihovega menedžerja, zadevo z Adnanom Harmandićem pa smo uspešno rešili.

Težave z Datukašvilijem

Jasno je bilo, da ne boste mogli zadržati zvezdnika Ivana Čupića.

Privolil je v 15-odstotno zmanjšanje pogodbe, a je bilo jasno, da ga ne moremo zadržati. Ker želi oditi v močnejši klub in ligo, ne moremo spremljati niti njegovih ambicij niti cene na tržišču, na katerem mu klubi ponujajo najmanj enkrat več, kot dobiva pri nas. Dogovorili smo se za odškodnino: če bo odšel takoj oziroma ob koncu jesenskega dela, bo ta znašala 180.000 evrov, pri odhodu ob koncu sezone pa 150.000.

Obilico težav vam je povzročil Sergo Datukašvili, ki je nato šel v Libanon.

Datukašvili je z Gorenjem podpisal triletno pogodbo, ki bi potekla po sezoni 2010/11. A že lani smo se dogovorili, da mu bo njegov menedžer skušal najti klub, Gorenje pa je bilo pripravljeno prestop delno sofinancirati. Bili smo mu pripravljeni dati 40 odstotkov odpravnine za vsako leto in poravnati stare obveznosti, a brez uspeha. Ko smo ga posojali, nismo mogli zanj iztržiti niti polovico pogodbene vrednosti, ker nihče ni pokazal zanimanja. Torej ni tako kakovosten, kot ga je ob prodaji Gorenju hvalil menedžer.

Veliko igralcev Gorenja je pod patronatom enega menedžerja, Saše Bratića, kar otežuje pogajanja.

Za Gorenje je super, da ima veliko odličnih igralcev, za katere se zanimajo še drugi, a to, da jih večino zastopa isti menedžer, ni dobro. Ko je kupoval in prodajal igralce, je bil ves čas v stiku z nami in pogosto v Velenju. Zdaj, ko mu želimo pojasniti, da je klub v denarnih težavah in da smo prisiljeni zmanjšati vrednosti pogodb, jih skrajšati ali zadeve rešiti na drugačen način, pa ni mogoče priti do njega. Že dva tedna se ne oglaša niti na telefon, čeprav so razmere resne. Še posebno so v neugodnem položaju njegovi igralci v našem klubu, saj brez njega nočejo ali ne morejo podpisati nič.

Kolikšen proračun ste načrtovali za to sezono in koliko bo zares "težka" blagajna?

V minuli sezoni je znašal okoli 1,8 milijona, toliko naj bi tudi v letošnji. A izkazalo se je, da tega denarja ni mogoče zbrati. Zato računamo, da nam bo na osnovi dogovorov z igralci o zmanjšanju vrednosti pogodb ali o odhodih iz Gorenja uspelo skrčiti proračun na znesek od milijona do 1,3 milijona evrov. Takšen naj bi bil tudi v naslednji sezoni.

Ponudil je odstop

Koliko je znašal dolg, ko ste prevzeli direktorski položaj, in koliko zdaj?

O konkretnih številkah ne bi govoril, nikakor pa niso majhne. A dolgovi se zmanjšujejo, načrtujemo pa, da bodo v dveh letih poravnani. Če bi se pri višini proračuna nadaljeval visok trend iz sezone 2007/08, bi klub že šel v franže.

Zaradi napake klubske administracije Gorenje na prvih šestih tekmah v ligi prvakov ni moglo računati na Cehteta, Bajrama in Datukašvilija.

Ko se je to zgodilo, me je skoraj zadela kap. Ob prijavi moštva so bili na seznamu vsi tisti igralci, ki so bili do takrat registrirani za naš klub. Za Datukašvilija smo bili prepričani, da ga bomo prodali, zato ga nismo prijavili. Za Cehteta in Bajrama takrat še nismo imeli izpisnice in drugih dokumentov, dobili pa smo jih tik pred zadnjim datumom za prijavo in bi še lahko pravočasno ukrepali. Čeprav postopek vsako leto poteka po istem načinu, smo naredili napako. Naj opozorim, da je Cehte zaradi težav pri prestopu v Gorenje že vložil tožbo proti nekdanjemu klubu Trimu. Če je enako storil Bajram, ki je prišel iz Merkurja in je imel tudi težave pri odhodu iz Škofje Loke, ne vem.

Takoj po napaki, ki ni bila neposredno vaša, ste priznali "greh" in Bobincu ponudili odstop.

In koga bi moral napadati - mogoče zaposlenega v klubski administraciji? Gre za mojo objektivno odgovornost, od katere nisem nikoli bežal, zato je normalno, da sem jo prevzel. Bobincu sem ponudil odstop, a ga ni sprejel. Dejal mi je, da kdor dela, tudi greši. Nekaj podobnega se je nekoč že zgodilo, ko so Celjani izgubili naslov prvaka. Takrat je zanje zaigral tudi Sergej Rutenka, ki je pred tem prišel iz Gorenja in ki je imel še kazen iz prejšnje sezone, zato ne bi smel igrati. A takrat zaradi hude napake nihče v celjskem klubu ni prevzel odgovornosti, ampak so vsi napadali zvezo in podobno.

Velika prednost Celjanov

Zaradi odhodov igralcev ste prisiljeni zmanjšati cilje v domači ligi in Evropi.

Igralski kader je večinoma že sestavljen za naslednji sezoni, 2010/11 in 2011/12. Nekatera igralna mesta so še bolj ali manj odprta, a verjamemo, da bomo uspeli zadržati večino sedanjih rokometašev. Načrtujemo, da bosta dve leti dovolj, da bomo spet konkurenčni v boju za slovenski vrh in ponoven naskok na prvo mesto. In to s pretežno domačimi, slovenskimi rokometaši. A če se bodo uresničile informacije o igralskih in ostalih spremembah v Celju, kjer naj bi pripravljali moštvo za naskok med osem najboljših v Evropi, bo pot do slovenskega prvaka še težja.

Že po dobri tretjini prvenstva imajo Celjani skoraj nedosegljivo prednost: pred Cimosom šest točk, pred Gorenjem (s tekmo manj) že devet.

Trenutni položaj na lestvici kaže, da je prvenstvo že odločeno, a je do konca še veliko tekem. V končnici se bomo tako mi kot Cimos še po dvakrat pomerili s Celjani in če jih skupaj štirikrat premagamo, bi lahko bila liga še napeta. Niti Gorenje niti Cimos še nista vrgla puške v koruzo in bosta naredila vse, da bi bila liga bolj izenačena in zanimiva. A trenutne igre Celjanov kažejo, da je boj za prvaka že odločen. Lansko prvenstvo se je odločalo v Ljubljani in Trebnjem, v tej sezoni je očitno drugače. Celjani so z Zormanom, Vugrincem in Pajovičem veliko pridobili tudi pri izkušnjah, saj rutinirano dobivajo najpomembnejše tekme.

Skupaj s Celjem, Cimosom in Krškim ste vložili pobudo za sklic izredne skupščine ZROPS (Zveza rokometnih prvoligašev Slovenije) o zaupnici predsedniku Galofu in predsedstvu, a ste na koncu ostali sami, saj so si drugi trije klubi tik pred javnim glasovanjem premislili. Zakaj?

Za slabe odnose in nesoglasja med delom vodstva ZROPS in velenjskim klubom je več razlogov. Prvič: če je določenim ljudem zaupano vodenje ZROPS, smo klubi upravičeno pričakovali še kaj več kot le nekaj televizijskih prenosov. Gorenje ne zanimajo toliko prenosi ali pa za nas niso tako pomembni kot za nekatere druge, ampak nas zanima predvsem zmanjševanje tekmovalnih stroškov. Pričakovali smo, kot je bilo že v preteklosti, da se bodo s prodajo lige generalnemu pokrovitelju zmanjšale denarne obveznosti klubov do tekmovanja ali da jih bo ta sponzor tudi poravnal. A od tega ni nič. Drugič: mislim, da ključni organi ZROPS nimajo enakih meril do vseh klubov. Tretjič: kadar se želimo pogovarjati o vsebini in konkretnih številkah, nikoli ne moremo priti do pravih podatkov. Moti nas, ker ne poznamo vsebine pogodbe med ZROPS in glavnim pokroviteljem lige ter med ZROPS in Športklubom.

Spomnil se je starih časov

Očitno so med Gorenjem in ZROPS velike zamere in razhajanja.

V ZROPS je preveč ljudi, ki še vedno niso preboleli sklep skupščine, najvišjega organa RZS, o pomilostitvi Gorenjevega trenerja Ivice Obrvana. Posamezniki imajo v nekaterih organih funkcije tako v RZS kot ZROPS, kar zame predstavlja konflikt interesov. Gre za ljudi, ki so si nabrali veliko funkcij, v določenih zadevah pa niso enaki do vseh. Dopuščam možnost, da se motim, še posebno, ker sem na izredni skupščini edini glasoval drugače. Sem pa prepričan, da bodo tisti, ki razmišljajo enako ali podobno kot jaz, a so tokrat glasovali drugače, v prihodnosti zahtevali še kakšno izredno skupščino.

Ampak verjetno ste vseeno bili presenečeni in razočarani, potem ko ste na glasovanju o zaupnici edini ostali na nasprotnem bregu.

Da, ker so se nekateri v zadnjem trenutku premislili. To me je spomnilo na stare čase, ko je nekdo dal pobudo, nato pa se je bal povedati, kaj si v resnici misli. Opozoril bi še na nekaj, povezano z regularnostjo lige. Znotraj rokometnega združenja ima vsaka organizacija svoja pravila, ki jih je potrebno izpolnjevati. Jasno je, da ne more sesti na klop nihče, ki nima licence trenerske organizacije, nihče ne more priti v prvo ligo, če si tega ni priigral v prvi ligi B... A očitno to, da ni potrebno izpolnjevati pogojev, velja le za - prvoligaške sodnike. Zakaj? Zdaj lahko sodi vsak, tudi če ni izpolnil pravil in pogojev matične organizacije. Če smo šli reševati ligo na ta način, je to žalostno, saj nismo naredili nič ali pa le škodo. Akte je potrebno spoštovati, ne samo takrat, ko nam "pašejo".