Zgodba o vratarjih, ki zabijajo gole, se je začela leta 1900. 14. aprila je Charlie Williams, vratar Manchester Cityja, izbil žogo, ki je v neverjetni paraboli našla pot v gol Sunderlanda. Williams je v trenutku postal zvezda.

Po podatkih Inštituta za nogometno zgodovino in statistiko je najboljši golgeter med vratarji Brazilec Rogerio Ceni, ki je v 19-letni karieri dosegel kar 85 golov. Zadnjega je dodal pred 14 dnevi v zadnjem krogu brazilskega prvenstva, ko je za Sao Paolo zadel iz prostega strela. "V trenutku, ko sem dosegel prvi gol, sem pomislil, da je tudi zadnji. Ko sem dosegel desetega, sem začel sanjati o stotih golih," pravi Ceni, na katerega se ne lepijo škandali. Dve leti zapored, 2006 in 2007, je bil razglašen za najboljšega igralca brazilskega prvenstva. Ima sijajno statistiko: 874 nastopov in 85 golov (36 iz enajstmetrovk), kar pomeni, da doseže gol na vsaki deseti tekmi. Veliko napadalcev mu zavida takšen izkupiček.

Vratarji iz vodonoscev postali zvezde

Če je Brazilec Cani sinonim za nogometni profesionalizem, mu v hrbet gledata dva velika nogometna ekscentrika - Paragvajec Jose Luis Chilavert (62 golov) in Venezuelec Rene Higuita (41). Z razvojem nogometa so vratarji iz vodonoscev postali zvezde, katere najbolj poosebljata prav kontraverzna Chilavert in Higuita, ki sta postala vodji ekip, obenem pa sta bila vpadljivi in vase zaverovani osebnosti. Med vratarji golgeterji je največ Južnoameričanov, kjer so nogometaši vrhunsko tehnično podkovani in so z žogo na ti. Na lestvici najboljših desetih golgeterjev je kar osem vratarjev iz Južne in Srednje Amerike, preostala dva sta Evropejca, Nemec Butt in Jugoslovan Pantelić.

Na svetovnem prvenstvu leta 1990 je bil Higuita, ki je dobil vzdevek Škorpijon, ker je žogo izbijal s peto, medtem ko je bil v zraku, krivec za izpad Kolumbije v osmini finala. Z žogo se je poigraval na sredini igrišča, ukradel mu jo je legendarni Roger Milla in Kamerun popeljal v četrtfinale. Drugi takšen tip je bil Mehičan Jorge Campos, ki je bil na nekaterih tekmah prvi polčas v golu, v drugem pa igral v konici napada, zraven pa še sam oblikoval svoje drese. Takšni vratarji v Evropi nimajo možnosti za preživetje, ker je vložek denarja izjemno velik. Resen klub ne bo dovolil vratarju, da izvaja proste strele 70 metrov od svojega gola. "Meni se fučka za vse okrog mene. Tukaj sem, da streljam proste strele. Če koga to moti, je to njegov problem," se je branil Paragvajec Chilavert (prvi vratar, ki je na tekmi dosegel hat-trick), s katerim se je srečala tudi Slovenija. Na zadnji tekmi svetovnega prvenstva leta 2002 v Južni Koreji so Paragvajci zmagali s 3:1, Chilavert pa se ni vpisal med strelce.

Pantelić med legendami

Nemec Butt je vse tri gole na mednarodnih tekmah dosegel proti istemu klubu - torinskemu Juventusu. Z bele točke je mrežo Italijanov zatresel v dresih treh različnih nemških klubov: Hamburger, Bayer Leverkusen in Bayern. Butt je zadeto enajstmetrovko plačal tudi z golom v lastni mreži. Ko je za Bayer Leverkusen dosegel gol proti Schalkeju, ga je tako zaneslo v proslavljanju, da ga je ob vrnitvi med vratnici pričakala žoga v mreži. Nogometaš Schalkeja Hanke je bliskovito poslal žogo v prazen gol s sredine igrišče, ko je sodnik zapiskal nadaljevanje tekme.

Med ekscentrike sodi tudi Jugoslovan Dragan Pantelić, dolgoletni vratar Radničkega iz Niša, ki je bil tudi član jugoslovanske reprezentance, za katero je dosegel tudi dva gola iz enajstmetrovke. Ko je Jugoslavija leta 1980 v Ljubljani igrala kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo z Dansko na štadionu za Bežigradom, je pomislil, da bi enajstmetrovko, ki jo je izvajal, ustrelil čez gol proti Titovi cesti, ker ga je zanimalo, kako bi reagirali Slovenci, ki so na tribunah bežigrajske podrtije navijali za Jugoslavijo. Žogo je vendarle poslal v mrežo in 20.000 gledalcev se je veselilo zmage z 2:1. V jugoslovanski ligi je zabil gol enemu najboljših vratarjev vseh časov Enverju Mariću (Velež) tako, da je žogo brcnil iz svojega kazenskega prostora čez celo igrišče v vrata moštva iz Mostarja. Ker je bil zaradi udarca sodnika kaznovan z enoletno prepovedjo igranja nogometa v Franciji, je stopil med vratnice rokometnega kluba Radnički iz Niša.

V Sloveniji je najbolj znan golgeter Nihad Pejkovič (danes trener vratarjev v slovenski reprezentanci), ki je v 11 sezonah v dresu Olimpije dosegel sedem zadetkov in s tem nadaljeval tradicijo Ljubiše Dalanovića (član Olimpije od 1975 do 1985), ki ima v statistiki dva zadetka.