Kot je Lavre povedal članom sveta zavoda, se je za mnenje obrnil tudi na ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, ki mu je odločitev o tem prepustil. Sam pa kot direktor svetu zavoda, kot je dejal, ne more predlagati poravnave, ker bolnišnici krivda ni bila dokazana in tudi zato, ker se mu zdi pričakovani znesek zakoncev Šilih previsok oz. ga bolnišnica nima kje vzeti. V primeru, da bi bila krivda dokazana, pa ima bolnišnica urejeno zavarovanje za takšne primere, so menili člani sveta.

Postopek, ki sega v leto 1993, se tako nadaljuje na sodišču prve stopnje. Kot je znano, je bil leta 1993 Gregor Šilih po vrnitvi s potovanja v tujini zaradi znakov alergije sprejet v slovenjgraško bolnišnico. Tam se mu je stanje po zdravljenju zelo poslabšalo, tako da je po 16 dneh globoke kome umrl v Ljubljani.

Njegova starša sta zaradi smrti sina leta 1995 vložila okoli 67.000 evrov vredno odškodninsko tožbo proti Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in tamkajšnji zdravnici Metki Epšek Lenart. Tožbo oz. nadaljnje pritožbe so zavrnila okrožno in višje sodišče v Mariboru ter vrhovno sodišče. Zaradi teh odločitev sta Šilihova skupaj s svojim odvetnikom Bojanom Grubarjem vložila ustavno pritožbo, ustavno sodišče pa je v začetku oktobra letos njuni pritožbi ugodilo.

Šilihova sta sicer v Sloveniji pravico iskala tako v civilnih kot kazenskih postopkih. Leta 2001 sta se obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Zadeva se je po ponovni obravnavi zaključila aprila letos, ko je sodišče potrdilo odločitev izpred dveh let, da je Slovenija v primeru Šilih kršila 2. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in sicer zaradi pomanjkanja učinkovitih pravnih postopkov za določitev vzroka smrti in odgovornosti za smrt Gregorja Šiliha.