Carigrad, ki je bil leta 1999 že srečen za slovensko reprezentanco, ko je Mariborčanka Metka Sparavec tukaj osvojila bron na 50-hrbtno v velikem bazenu, je tokrat ponudil sanjski razplet. Peter Mankoč je naskakoval jubilejno 10. zlato medaljo na 100 m mešano in boj za medaljo začel z novim svetovnim rekordom. Slavospevi so že imeli napisano jedro in zaključek, manjkali so le še uvodi z doseženim časom. Šport pa je pokazal kruto realnost, saj so le malenkosti odločile igro desetink in skazile Mankočev načrt, da se kot nepremagljivi Evropejec po Carigradu poslovi od te discipline.

"Ni se mi izšlo kot včeraj, roke se niso naslonile na vodo, ampak so jo rezale, posebej pa se je poznalo pri kravlu, ki sem ga včeraj lahko plaval do konca, danes pa ni šlo. V šali bi lahko rekel, da sem se iztrošil včeraj, a to ne sme biti izgovor za sedem desetink slabše plavanje. Vsaka serija se enkrat konča in tudi jutri bo spet vzšlo sonce, seveda pa je škoda, da sem zapravil priložnost za deseti naslov," je po bronu povedal Mankoč.

"Za svetovni rekord se mora vedno ujeti vsaj 20 dejavnikov. Petru so se v soboto izšli, v nedeljo pa je morda zgrešil le tri in osvojil bron, ki bi bil za večino nastopajočih še kako velika nagrada za vložen trud na treningih. Tako ostre so pač zakonitosti športa," pa je pokomentiral njegov trener Roni Pikec, ki je dodal, da je v celoti gledano zelo zadovoljen s celotnim slovenskim izkupičkom, ki je v grobem dve medalji, 11 finalnih uvrstitev, 20 državnih in več kot 40 osebnih rekordov. "To je temelj na katerem lahko gradimo in optimistično zremo v prihodnost, zato na tem mestu hvala vsem trenerjem, da so res vrhunsko pripravili ekipo za Carigrad. Malce smo imeli v igri stotink tudi nesreče, saj smo osvojili še dve četrti mesti, v nasprotnem primeru pa bi se v Slovenijo lahko vrnili tudi s štirimi medaljami, če pa bi nastopili še z nekaterimi vrhunskimi tekmovalci, ki so ostali doma, pa bi bila naša statistika še boljša."

Vse kaže, da Slovenija vsaj v prihodnjih dveh olimpijskih ciklusih ne bo imela težave z menjavo generacije. Najizkušenejšim slovenskim plavalcem, Anji Čarman, Petru Mankoču, Emilu Tahiroviču in Matjažu Markiču so se že prejšnjih sezonah v družbi širšega evropskega vrha pridružili Sara Isaković, Anja Klinar in Luka Turk, v zadnji sezoni pa dokončno tudi Damir Dugonjič, Nina Sovinek in Nina Cesar, ki je prav v Carigradu s petim mestom dosegla prvi izid evropske veljave.

Vsem dosežkom najboljših ob bok pa se kaže tudi preboj novega rodu mladih plavalcev v slovenski vrh in posledično bližanje najboljšim v Evropi. Samo v letu 2009 so novi absolutni slovenski rekorderji postali doslej povsem neznani mladi Tjaša Oder, Tjaša Vozel, Tina Meža, Tanja Šmid, Katja Hajdinjak, Tjaša Oder in Robi Žbogar, ki so izboljševali rekorde slovenskih plavalnih legend kot so Urška Slapšak, sestri Nataša in Alenka Kejžar, Tamara Sambrailo, Aleša Aberška in še koga. Čeprav so nekateri še mladinci in jih tudi v prihodnjem letu čaka nastop v tej kategoriji, je večina med njimi že dokazala, da je tudi po psihološki plati dozorela in prav na najpomembnejši tekmi dosegala osebne rekorde. V ozadju je kopica plavalcev, ki se prav tako občasno pridružujejo najboljšim in čakajo na svojo priložnost na prihodnjih tekmah ter s tem trkajo na vrata za reprezentanco že na naslednji tekmi, poleti na evropskem prvenstvu v Budimpešti.

Odprta ostajajo tudi številna vprašanja. Med ključnimi je denimo zaposlitev Anje Čarman, nosilke šestih medalj z evropskih prvenstev, ki odkrito priznava, da s klubskimi hranarinami ne bo šlo naprej in da bo prisiljena končati kariero, če ne bo posluha za njene dosežke. Akterji, trenerji in reprezentanti, pa v prihodnjem letu pričakujejo tudi več sredstev s strani svoje krovne organizacije, saj v letu 2009 niso vse imeli podpore, ki je nujno potrebna za visoke cilje.