Vprašanje, na katerega bo približno desetina od skupno 7,4 milijona Kataloncev odgovarjala z "da" ali "ne", se bo glasilo: "Ali se strinjate, da Katalonija postane socialna, demokratična in neodvisna država in članica EU?"
V regiji na severovzhodu Španije, ki ime svoj jezik in kulturo, so referendumi načrtovani še v drugih mestih; v prestolnici Barcelona bo 28. februarja, v mestih Girona in Lleida pa 15. aprila prihodnje leto.
Referendum o samostojnosti ne bo pravno zavezujoč. V skladu s špansko ustavo ima namreč le zvezna vlada pravico razpisati obvezujoče referendume. Vlada v Madridu pa je lokalnim oblastem v Kataloniji celo prepovedala, da bi za ta referendum dale na voljo svoje prostore ali sezname volilcev. Referendum je zato organizirala španska civilna družba, financirali so ga z donacijami, volišča pa so bila v prostorih sindikatov in v cerkvah.
Španija že tri leta čaka na razsodbo španskega ustavnega sodišča o tem, ali je statut o avtonomiji Katalonije v skladu s špansko ustavo. Statut o avtonomiji, ki ga je leta 2006 najprej potrdil španski parlament, nato pa še Katalonci na referendumu, regiji zagotavlja politično in finančno avtonomijo od oblasti v Madridu. Predvideva tudi okrepitev katalonskega jezika, vendar pa na drugi strani enotnosti Španije ne postavlja pod vprašaj. Glavno jabolko spora pa predstavlja odstavek, ki določa, da lahko Katalonci sebe pojmujejo kot nacijo, katalonsko zastavo in himno pa priznava kot nacionalna simbola. Podobne statute imajo tudi druge španske regije, vendar za Katalonijo in Baskijo velja večja samouprava kot za druge. Ob koncu Francove diktature leta je leta 1975 neodvisnost Katalonije podpiralo le pet odstotkov Kataloncev, danes pa jo podpira od 20 do 40 odstotkov Kataloncev.