Kako nevarni in nepredvidljivi so snežni plazovi, priča tudi tragična zgodba Tomaža Vrhovca, ki je veljal za največjega slovenskega poznavalca plazov, a je kljub dobremu poznavanju vseh nevarnosti konec leta 2004 med turno smuko na Voglu tragično umrl zaradi zadušitve, ko ga je pod seboj pokopal snežni plaz.

Dan prej je zapadlo 20 centimetrov snega

Več sreče pa je imel kleni 56-letni Škofjeločan, Miloš Četrtič, izkušeni planinec in član planinskega društva Železniki, ki je letos februarja nezavesten obležal pod snežnim plazom, iz katerega ga je rešil njegov prijatelj. V pogovoru za Dnevnik je zaupal, da se je takrat, zavedajoč se nevarnosti, po običajni poti iz Dašnice povzpel na Ratitovec in se po isti smeri nameraval vrniti.

S prijateljem, ki ga je srečal v bivaku na vrhu, pa sta se nato odločila, da se bosta - čeprav je dan prej zapadlo okoli 20 centimetrov mokrega novega snega (na približno tri metre podlage) - po strmini pod stenami Gladkega vrha spustila v Razor. "Morda sem Ratitovec jemal malce preveč z levo roko, saj ga dobro poznam in je praktično pred mojimi vrati. Smer je bila tisti dan tudi že 'presmučana' pa še elegantnejši spust je kot po smeri pristopa. Odločitev ni bila težka in zapletov nisva pričakovala. Kljub temu pa sva bila s prijateljem pazljiva. Najprej se je po prečnici zapeljal on, se nato ustavil in me spremljal z očmi, nato pa sem se spustil še sam," pripoveduje izkušeni planinec, ki se spominja le še približno deset sekund po tem, ko se je utrgal plaz: "Ni bilo nobenega poka ali trušča.

Preprosto se je sneg speljal, postajal je vse hitrejši, jaz pa sem drsel in razmišljal, da moram odvreči palice in nahrbtnik, kot je pravilo v teh primerih. Pomislil sem tudi, da bom nahrbtnik težko odpel, saj imam 'zavezlano gurtno', nato pa sem že zagledal vrhove smrek, ki so molele iz snega."

Iz snega je molela le rokavica

Četrtič je z glavo udaril v drevo in izgubil zavest, sneg pa ga je kmalu popolnoma zasul in odnesel s seboj. Kar 20 minut je nezavesten ležal pod snežno odejo, dokler ga ni 100 metrov nižje našel prijatelj Tomo. Na srečo je iz snega molela Četrtičeva rokavica in prijatelj ga je odkopal izpod snega. Škofjeločan je kmalu prišel k zavesti, se postavil na noge in se ob pomoči prijatelja in še nekaj pohodnikov v šoku celo peš odpravil do lovske koče na Prtovču, kjer so mu organizirali prevoz domov. "Nisem mogel voziti, počutil sem se kot pretepen, doma pa sem se zvečer le odločil, da grem na urgenco," se spominja Četrtič, ki si je ob premetavanju v snegu strgal zadnjo križno kolensko vez, poškodoval pa si je tudi komolec.

Danes, po oktobrski operaciji, po poškodbah še vedno okreva in na nogi nosi longeto, travm pa mu bližnje srečanje s smrtjo na srečo ni pustilo: "Prvih nekaj dni po nesreči sem ponoči težko spal, imel sem občutek, da sem stisnjen, a sem si kmalu v glavi 'pošlihtal', da je, kar je, da 'sekirancija' ne bo ničesar izboljšala in da naj bom vesel, da sem še tu," še pravi Miloš Četrtič, ki mu niti grenka izkušnja ni omajala ljubezni do gora, na katere se bo zagotovo še povzpel.

Nadmorska višina ni pomembna

Andrej Velkavrh z agencije za okolje nam je pojasnil, da je v Sloveniji nevarnost snežnih plazov res največja v Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah, kljub temu pa je prepričanje, da so snežni plazovi nevarni samo v visokogorju, zmotno: "Nadmorska višina sploh ni pomembna. Potrebna pogoja za proženje plazu sta dovolj velika količina snega in primeren teren. Pri nas je ljudi do smrti zasulo tudi v Halozah in okolici Laškega," nas je poučil Velkavrh, ki opozarja, da je za človeka lahko usoden že manjši plaz, ki planinca ne zasuje, ga pa zato lahko potisne po strmini ali celo pahne v globino.

Snežnih plazov, glede na sestavo snega in druge okoliščine, je več vrst, nevarne pa so prav vse. "Pršni plazovi so hitri in imajo močan udarni zračni val, zato jih niti večje prepreke, kot so na primer zidovi ali nasipi, ne zaustavijo, sipek sneg pa lahko človeku napolni dihalne poti in povzroči zadušitev. Moker sneg je po drugi strani težji in se zato giblje počasneje, človeka pa lahko uklešči, ta pa se zato težje izkoplje iz plazovine. V zbitem snegu ujeti pohodnik se hitreje podhladi," različne značilnosti in nevarnosti snežnih plazov opisuje Velkavrh.

Plazovi se v različnih okoliščinah lahko utrgajo sami, pogosto pa jih povzročijo živali ali pohodniki in smučarji. Ti včasih precenijo svoje sposobnosti in se v hrib zapodijo, še preden se sneg utrdi, s čimer veliko tvegajo. "Pravilo je, da v tveganih zimskih razmerah, takoj po sneženju in še nekaj dni po tem, ne gremo v gore," opozarjata predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar in Danilo Škerbinek, član predsedstva mednarodne zveze za gorsko reševanje (IKAR), in obenem zagotavljata, da so člani planinskih društev, ki so opravili planinsko šolo in njihove tečaje, dobro poučeni o vseh nevarnostih gora, tudi o plazovih.

Kljub temu se nekateri za številne nevarnosti ne zmenijo, z neznanjem in neodgovornostjo pa tvegajo tudi lastna življenja. "Slabo poznavanje vzrokov in pogojev za nastanek nevarnosti za proženje plazov, napake, ki jih delajo pri gibanju po zasneženih pobočjih, pomanjkljivo ali nikakršno sledenje vremenskih poročil in napovedi, precenjevanje lastnih sposobnosti, slaba psihofizična pripravljenost (hoja po snegu je bistveno težja, op. p.), pomanjkljiva oprema in še bi lahko naštevali," vzroke za težave, v katerih se v zimskem času znajdejo ne dovolj skrbni hribolazci, naštevajo na planinski zvezi. Planinci opozarjajo tudi, da nevarnost snežnih plazov ne preti samo ob velikih snežnih padavinah, temveč lahko k proženju plazov svoje prispevajo tudi drugi dejavniki, kot so hitre otoplitve, dolgotrajen mraz po snežnih padavinah in močan veter, na nevarnost proženja plazov pa vplivajo tudi vlažnost zraka, podlaga in seveda nagib terena.