Na vseh treh prizoriščih v Beitostolnu, Ruki/Kuusamu in Düsseldorfu se je razpletalo po enakem vzorcu. Vedno se je začelo po sobotnem (delnem) razočaranju, sledili pa so precej boljši nedeljski nastopi, ki so bili celo vnaprej nenapovedani.

Na Norveškem je po 19. mestu na drsalni desetki tako do olimpijske norme popeljala žensko štafeto. Na Finskem je po drugem mestu v njenem klasičnem šprintu potrdila visok domet s šestim mestom na klasični desetki. V Düsseldorfu pa je bila po sobotnem zgodnjem izpadu v nedeljo najmočnejša v šprintu dvojic s Fabjanovo, v olimpijski disciplini. Na istih prizoriščih je lani zabeležila dve zmagi.

"Na vsaki od teh tekem so se zgodile tudi dobre stvari," je prepričana Majdičeva. A ne samo to, ker sta Vesna Fabjan in Katja Višnar prevzeli del bremena pričakovanj še deset let nazaj praktično eksotične discipline. Trenutno četrta v skupnem seštevku svetovnega pokala razmišlja zelo celovito. "Poglejte, ženska štafeta ima normo in še vsaj dve dekleti imata dodatno motivacijo in status za vsaj dve leti. Zame je štafeta 4 x 5 kilometrov tek za čast. Za Slovenijo. Tako kot na Norveškem, kjer je štafeta sveta stvar. Zato želim v Vancouvru prav v štafeti zagotovo nastopiti."

Delčke dobrega v slabem je našla tudi za Ruko in Düsseldorf. "Če bi bilo odvisno samo od mene, me po drugem mestu v Ruki v nedeljo zagotovo ne bi videli na štartu. Bila sem popolnoma sesuta. A ker je bil v Sloveniji televizijski prenos, sem znova čutila dolžnost, da grem v dobro smučarskega teka znova na štart. Tudi medijska pozornost je del športa. S šestim mestom sem potem res dobila tudi potrditev dobre pripravljenosti, ugnala Kowalczykovo, a na to v težkih trenutkih nisem mislila."

Na zadnjem prizorišču bi vsak pričakoval, da je bila "kriva" le prehitra smučina. "Tudi tam bi lahko dosegla več, če ne bi Marit Bjoergen preveč spoštovala. Res je ob Renu zmagala že šestkrat, a sem bila kar nekako preveč uvidevna do nje. Na ovinku, čeprav sem imela priložnost in sem bila že pred njo, bi lahko skočila, a nisem. To so jasni znaki, da se je treba boriti do konca in ni nič podarjeno vnaprej," je opisala delček, ki v svetovni konkurenci tudi loči zmagovalce od poražencev.

Skupni imenovalec uvodnih tekem, ko se vse ni "pokrivalo" kot lani, ima zanjo še dodatne dobre plati. "Po svoje je tak uvod v sezono za nekatere stvari tudi dober. Če bi redno zmagovala, bi se pričakovanja samo še večala. Pritisk bi bil tako le vse hujši. Lani sem zmagovala in potem na svetovnem prvenstvu v Liberecu nisem imela sreče. Se bo pa tako obrnilo letos v Vancouvru," je v smehu navrgla in nadaljevala: "Veliko smo delali. Nimam niti delčka slabe vesti. Kot številni drugi smo doslej naredili vse, kar smo lahko. Olimpijske kolajne se delijo na vsake štiri leta. Dala bi 16 zmag za visoko uvrstitev v Vancouvru. A sedaj je zame najlepše, da po turobni Skandinaviji dobimo vsaj nekaj sonca v Davosu in upam tudi na Rogli."

V Davosu bo na sporedu drsalna desetka in drsalni šprint. Poleg Petre Majdič na obeh tekmah bo na razdalji tekla še Barbara Jezeršek in v šprintu Vesna Fabjan ter Katja Višnar.