Sejo komisije sta iz protesta, ker Branko Marinič (SDS) kljub številnim pozivom ne odstopi z mesta predsednika, zapustila člana Franc Jurša (DeSUS) in Anton Kampuš (SD) in, ker je manjkal eden od štirih opozicijskih poslancev, je komisija postala nesklepčna. Marinič je napovedal njeno nadaljevanje prihodnje leto, ko bodo na sejo prišli vsi štirje člani iz opozicijskih strank.

Kaj si je Marinič od te seje obetal, ni čisto jasno, kajti Kosa in podpredsednico državne komisije za preprečevanje korupcije Nadjo Žnidarčič Ferrari je že ovadil kaznivega dejanja zlorabe položaja. Največji kamen spotike je novi 14. b člen poslovnika komisije, ki si ga je Marinič domislil letos maja. Ta določa, da mora Kos parlamentarni komisiji do 10. vsak mesec poslati podrobne podatke o vseh prispelih prijavah sumov korupcije in poročilo, v kateri fazi obravnave so. Predsednik državne protikorupcijske komisije Drago Kos ocenjuje - ali ima prav ali ne bo moralo presoditi ustavno sodišče - da bi bilo uresničevanje tega nedavno sprejetega 14. b člena poslovnika parlamentarne protikorupcijske komisije, nezakonito početje. Zakon namreč določa, da mora državna komisija o svojem delu parlamentarni komisiji poročati enkrat letno, popoln vpogled v sistem nadzora nad premoženjem funkcionarjem pa ji omogočiti vsake tri mesece. Poleg tega je parlamentarna komisija pristojna še za nadzor premoženja članov državne protikorupcijske komisije in nad darili, ki jih prejemajo. Nič pa v zakonu ne piše o vsakomesečnem pošiljanju prejetih prijav. Nasprotno, pravi Kos, preprečiti je treba, da bi v javnost prišli podatki o imenih prijaviteljev sumov korupcije in druge podrobnosti, ki bi se jih dalo izkoristiti v politične namene. Še zlasti, ker so med osumljenimi korupcije tudi nekateri poslanci, med njimi tudi predsednik parlamentarne komisije Branko Marinič.

Na včerajšnji tiskovni konferenci po neuspeli seji je Marinič sicer poudarjal, da se Kos izogiba nadzoru, v podkrepitev trditve, da komisija dobro dela, pa je povedal, je v enem samem letu imela 11 sej, prej pa jih je bilo v celem mandatu samo 16. Toda vse te seje Mariničeve komisije so potekale za zaprtimi vrati, ne glede na to, ali so bile na dnevnem redu teme z občutljivimi osebnimi podatki ali ne. Tudi včeraj je Marinič zavrnil Kosove predloge, da bi to v bistvu kompetenčno razpravo odprli za javnost in se tako izognili kasnejšim različnim razlagam. Pri tem se sklicuje na 14. člen zakona o preprečevanju korupcije, ki pravi, da "zaradi varovanja osebnih podatkov komisija dela na zaprtih sejah". Marinič je vpeljal prakso, da so se naknadno po vsaki seji "dogovorili", ali je zapisnik in magnetogramski zapis seje lahko dostopen javnosti ali ne. In doslej so skoraj vse zapisnike in magnetograme naknadno razglasili za javne. Vendar si je Marinič pridobil pomembno politično prednost, kajti skoraj po vsaki seji komisije je podal izjavo za novinarje, v kateri je po svoje razlagal potek sej in sklepe. V oči pade, da je izjema omenjenega Mariničevega pravila naknadnega črtanja tajnosti samo 5. seja komisije. Na njej so, kot trdi Marinič, z dvetretjinsko večino - v komisiji sta dva člana iz SDS, ter po eden iz SLS in SNS ter DeSUS, Zares in SD - sprejeli omenjena sporna dodatna člena poslovnika, toda o tem (še) ni ne zapisnika ne magnetograma.