V Turčijo odhaja sproščen, saj se zaveda, da je, ko je najtežje in pod pritiskom, sposoben plavati najboljše in najhitrejše. Morebitna ubranitev evropskega naslova, pa tudi kolajna katerega drugega leska, bi bila zagotovo najlepša krona leta 2009, ki si ga bo predvsem zaradi sprememb v zasebnem življenju zapomnil za vedno.

Pred vami je novo veliko tekmovanje, tokrat evropsko prvenstvo v kratkih bazenih. S kakšnimi občutki odhajate v Carigrad?

Na tem prvenstvu bom branil naslov evropskega prvaka z Reke. V šprintu je zelo težko kaj napovedovati, saj vedno odločajo stotinke in ne morem obljubiti, da bom ubranil ta naslov. Tekmo bodo odločala dejstva, kdo bo bolj zbran, kdo bolje skoncentriran, kdo bo imel boljši dan. Upam, da bo šlo vse skupaj meni v prid.

To bo zadnje prvenstvo, na katerih bo še dovoljeno uporabljati visokotehnološke kopalke. Bo konkurenca zato kaj težje premagljiva kot sicer?

Nove kopalke so imeli nekateri že lani na Reki, jaz pa sem imel ene slabše in vseeno zmagal, tako da neke velike razlike ni. Na tem prvenstvu bomo verjetno vsi imeli najboljše možne kopalke in tako bo še vedno odločala kakovost plavalcev.

Selektor reprezentance je Roni Pikec, ki je obenem tudi vaš osebni trener. Je to za vas prednost ali slabost?

Sedaj z Ronijem skupaj delava že štiri, pet let in sva se že zelo dobro spoznala. Poleg tega skupaj treniram še z Emilom Tahirovičem in res smo dobra ekipa. Zdaj to, da je Roni selektor, ni neka prednost, morda celo hendikep, saj ima veliko dela z drugimi tekmovalci, ki so v reprezentanci. Kljub vsemu pa moram poudariti, da zelo dobro sodelujeva in upam, da se bo sedaj v Carigradu to tudi pokazalo.

Pred časom je za novo gripo, ki se je razvila v pljučnico, zbolel Emil Tahirovič, s katerim skupaj trenirata in se veliko družita. Ste zaradi tega pred novo gripo kaj dodatno previdni?

Nič posebnega. Ko je Emil zbolel, sem bil ves čas z njim in kljub temu nove gripe nisem dobil, tako da se nisem cepil. Upam, da bo zdravje zdržalo še to evropsko prvenstvo, do naslednjega velikega tekmovanje pa je še dolgo časa in ni panike, če se me kaj loti.

Vaše življenje se je v zadnjem letu kar precej spremenilo, saj imate sedaj nekaj več sladkih skrbi.

Ja, imam štiri mesece in pol starega sina. Vse skupaj je precej zanimivo, vsak dan je nekaj novega in tudi to mi da dosti energije za treninge ter vse ostalo.

Kateri je vaš glavni dolgoročni cilj?

Največji dolgoročni cilj so seveda olimpijske igre leta 2012. Prišle bodo na vrhuncu moje kariere in z mislimi sem že malo pri njih. No, je pa res, da je do takrat še kar nekaj svetovnih in evropskih prvenstev, tako da je potrebno hiteti počasi in se vsakemu prvenstvu popolnoma posvetiti.