Človekove pravice so pomembne samo, če se vidijo v praksi," je na okrogli mizi na Pravni fakulteti v Ljubljani opozoril izredni profesor na pravni fakulteti in svetovalec predsednika države za pravna vprašanja Kerševan. Izpostavil je vprašanje, ali državni organi pri izvrševanju predpisov zagotavljajo tudi spoštovanje človekovih pravic.
"Ne samo, da se vzdržijo posegov, s čemer bi človekove pravice kršili, ampak morajo zagotavljati tudi njihovo aktivno uresničevanje. Šele to je za državljane zares pomembno," je v izjavi za javnost ob robu okrogle mize dejal Kerševan.
Glede zavesti o pravni državi smo po njegovih ocenah v Sloveniji "na dobri poti, a je potrebnih še nekaj odločilnih korakov". Tudi pri tem izpostavlja zlasti zavedanje državnih organov, "da ni le ustavno sodišče tisto, ki zagotavlja varstvo pravne države in človekovih pravic, ampak si morajo za to prizadevati vsi državni organi".
Človekove pravice se namreč po besedah Kerševana najbolj udejanjajo ravno v segmentu državne uprave, zato bo na tem področju treba še največ narediti. "Poskrbeti bo treba za nediskriminacijo, tudi v postopkih delovanja državnih organov. Zaupanje v pravno državo se bo moralo razvijati ravno preko tega, da vsak posameznik, ki je v takem postopku, dobi občutek spoštovanja," še meni Kerševan.
Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen je ob robu okrogle mize opozoril na to, kje načelo pravne države zahteva vstop človekovih pravic v odločanje sodišč. Odločno je zatrdil, da Slovenija "je pravna država, lahko bi bila pa še bolj". Pri tem Testen izpostavlja sistemsko kršitev pravice do sojenja v razumnem roku.
Sodstvo ima tu veliko nalogo, pravi, ki pa ji ne bo samo kos, saj je problem sistemski. "To je ena od ustavnih pravic, ki precej kvari podobo Slovenije kot pravne države," je prepričan predsednik sodišča. S tem problemom pa se po njegovih besedah sooča precej evropskih držav, ki ga sicer rešujejo različno.
Slovenija je "v precejšnji stiski zlasti zato, ker so še vedno vsakomur zelo na široko odprta vrata na vse sodne instance". Stroški pravdanja so razmeroma nizki, razmeroma velikodušno odobravamo brezplačno pravno pomoč, prav tako je malo procesnih ovir, da stranka pride na drugo in tretjo stopnjo sodišča ter tudi na ustavno sodišče, je poudaril.
Društvo za ustavno pravo Slovenije sicer vsako leto ob mednarodnem dnevu človekovih pravic tradicionalno pripravi strokovno srečanje, posvet ali razpravo. Tokrat so izhajali iz pred kratkim izdane knjige Pravna država, je ob robu okrogle mize povedal predsednik društva in ustavni sodnik Ciril Ribičič.
