Letos so tu - ne le v obliki večje minutaže in večjega zaupanja trenerja, ampak tudi v bolj zanesljivih predstavah njegovih Phoenix Sunsov, ki imajo trenutno šesti najboljši izkupiček v ameriški profesionalni košarkarski ligi.

"Pred sezono je bila to želja, zdaj pa se je uresničilo. Igram veliko, petnajst do dvajset minut na tekmo, trener me je porinil v prvi plan in dosegam osem do deset točk na tekmo. Rekli so mi, da bom drugi organizator igre, tega se držijo in doslej so z mano zadovoljni, je pa seveda dela še veliko," je rekel Goran Dragič. Trener Sonc Alvin Gentry je dejal, da Dragič zelo dobro napreduje. "Uči se NBA tekem, mora pa še napredovati atletsko in se naučiti voditi predstavo. Vsekakor igra več kot lani, ima več samozavesti in mi mu bolj zaupamo," je Alvin Gentry povedal minuli teden, ko so njegova Sonca gostovala v New Yorku in proti Knicksom gladko izgubila. To vzdušja v slačilnici ni pokvarilo, ekipa ima po četrtini rednega dela petnajst zmag in šest porazov. Sezona je sicer še dolga, bi pa imela ob nadaljevanju s takšnim ritmom zelo dobro izhodišče za končnico, kamor se lani na veliko razočaranje navijačev in vodstva sploh niso uvrstili.

"Lani je bila ekipa drugačna. Prejšnji trener Terry Porter je igro zastavil tako, da nisi mogel igrati tako hitro. S Shaqom smo igrali na postavljene akcije in počasneje," je povedal Dragič. To se je spremenilo po februarski zamenjavi Porterja, ko je krmilo prevzel Gentry, dotedanji pomočnik trenerja. "Letos smo ekipa dobrih strelcev z gibljivimi centri in krilnimi centri. Vrnili smo se k naši stari igri run&gun. Nismo podrejeni akcijam. Če si odprt, boš vrgel, tudi v prvi sekundi napada. Vsi smo bolj sproščeni, atmosfera v garderobi je odlična," je rekel Dragič.

Korak do napredka ekipe je bila tudi zamenjava Shaquilla O'Neala, ki ga je Gentry poslal v Cleveland. Priložnosti, da bi zvezdnik zapel slovensko himno, kot je napovedoval Dragič, tako nista našla. "Če bi zmagovali in lanska sezona ne bi bila tako slaba, bi ga zagotovo naučil, čeprav ne vem, kako bi bilo to videti. Po slabih tekmah pa nihče ni bil razpoložen za kakšen hec. Ni bil pravi čas za to," pravi 23-letni Dragič.

Koleno, ki je verjetno pripomoglo k temu, da je Slovenija na evropskem prve nstvu ostala brez odličja, se je medtem pozdravilo. "Po reprezentančnih nastopih sem izpustil prve štiri dni treninga in tedaj sem koleno še malo čutil, a ni bila huda bolečina. Zdaj ne čutim nič. Je pa bilo težko spremljati reprezentanco s klopi. Kadar se spomnim nanjo, me vedno preganjajo spomini, še iz Španije in zdaj s Poljske. Obakrat smo odlično odigrali prvi krog, tudi drugega, se prebili naprej, najpomembnejše tekme smo odlično igrali tri četrtine, potem pa je sledil nerazumljiv padec. Če bo reprezentanca ostala ista, imamo lepo priložnost spet v Turčiji. Seveda bom zraven, če bo le vse v redu z zdravjem," dodaja Dragič.

Kot pravi, ga številni ljudje sprašujejo, kako velika je Slovenija, in ko pove število prebivalcev: "Me tako čudno pogledajo, češ da smo res dobri športniki. Imeli smo že šest, sedem igralcev v NBA, dobro smo igrali na evropskem prvenstvu, igrali bomo še na svetovnem, zdaj pa gremo še na nogometno. Borimo se, to je ključ do uspeha. In imamo talent. Vanj moramo vlagati našo voljo in energijo, pa bodo rezultati še naprej prihajali."