Na podlagi pogovorov z ostalimi svetovnimi voditelji in v luči napredka, ki je bil že dosežen za oživitev pogajanj, predsednik verjame, da je udeležba na koncu konference najboljši znak ameriške vodstvene vloge, so zapisali v sporočilu za javnost Bele hiše.

Glede na to, da so še vedno odprta vprašanja, o katerih se je treba dogovoriti, ta odločitev po njihovih navedbah izraža Obamovo odločnost, da naredi vse, kar je v njegovi moči, za uspeh Koebenhavna.

Sprva je bilo mišljeno, da se bo Obama ostalim svetovnim voditeljem - teh naj bi bilo več kot 65 - v Koebenhavnu pridružil na začetku konference 9. decembra, in sicer na poti v Oslo, kjer bo prevzel Nobelovo nagrado za mir.

Petkova odločitev pa je po mnenju poznavalcev pomemben znak, da ZDA verjamejo v sklenitev neke oblike dogovora o skupnem globalnem boju proti podnebnim spremembam na konferenci v danski prestolnici.

V Beli hiši poudarjajo, da po mesecih diplomatske dejavnosti prihaja do napredka na poti do dogovora, v katerem bodo vse države obljubile ukrepe v boju proti podnebnim spremembam. V Washingtonu še posebej omenjajo nedavne zaveze Kitajske in Indije o zmanjšanju izpustov na enoto bruto domačega proizvoda, sklicujejo pa se tudi na napredek pri sprejemanju zakonodaje o podnebnih spremembah v ameriškem kongresu.

Ameriški predsednik Barack Obama bo v Koebenhavn sicer prišel s srednjeročno zavezo o 17-odstotnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 glede na leto 2005 in z dolgoročnim ciljem 83-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2050. Te pa še ne bo mogel podkrepiti z zakonodajo, ki je obtičala v kongresu.

Glede na zadnji razvoj dogodkov v Koebenhavnu ne bodo sklenili pravno zavezujočega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah, temveč le zavezujoč politični sporazum. Ta bi vseboval zaveze, ki bi jih nato v letu 2010 prevedli v zavezujoč mednarodni sporazum. V Beli hiši so potrdili, da bo tak dogovor pokrival vsa področja, ki bodo kasneje tudi v sporazumu.

Obenem pa naj bi se krepilo tudi soglasje, da se že do leta 2012 državam v razvoju za boj proti podnebnim spremembam in prilagajanje nanje mobilizira 10 milijard dolarjev, obenem pa naj bi se v Koebenhavnu dogovorili tudi za obseg tovrstnih sredstev po letu 2012. ZDA naj bi plačale svoj pravični delež, če pri tem ne bo šlo zgolj za človekoljubno pomoč, temveč za resnično naložbo v skupno energetsko prihodnost, so še poudarili v Beli hiši.