Glede na ugotovljene pomanjkljivosti zakona ter glede na majhno število družb, ki so sklenile pogodbo o udeležbi delavcev pri dobičku in jo tudi registriralo, se je ministrstvo za gospodarstvo odločilo za novelo zakona.
S predlogom zakona naj bi poenostavili postopke, odpravili odlog izplačila in drugačno davčno obravnavo izplačanega dobička delavcem ter posledično spodbudili deležnike k čim večji uporabi zakona ter delitvi dobička med delavce, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo.
Med poglavitnimi rešitvami predloga zakona je, da družbe na podlagi pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku lahko delijo med zaposlene bilančni dobiček. S predlogom zakona se odpravlja eno- oziroma triletni odlog izplačila kot pogoj za pridobitev davčnih olajšav oz. drugačno davčno obravnavo, pripadajoči delež dobička, izplačan delavcem, pa se ne šteje več kot dohodek iz delovnega razmerje, temveč kot dohodek iz kapitala.
Po predlogu zakona bodo družbe, ki bodo imele sklenjeno pogodbo o udeležbi delavcev pri dobičku, lahko uveljavljale zmanjšanje davčne osnove po zakonu od dohodka pravnih oseb za 20 odstotkov pripadajočega zneska dobička, ki ga po tem zakonu v poslovnem letu izplača delavcem, obenem pa se poenostavlja tudi postopek sklenitev pogodbe.
Obvezna registracija pogodbe se v novem predlogu zakona nadomešča zgolj s posredovanjem pogodbe Davčni upravi RS. Na podlagi predloga zakona bo delavec lahko v obliki udeležbe v dobičku prejel največ dve mesečni bruto plači oziroma največ 5000 evrov bruto.
Kot je znano, je strateški gospodarski svet na zadnji seji konec novembra sklenil, da so spremembe zakona o udeležbi delavcev pri dobičku potrebne, če želijo v večji meri spodbuditi podjetja pri vključevanju v sheme delitve dobička zaposlenim, svet je pri tem predlagal ohranitev načela prostovoljnosti.
Kot je tedaj pojasnil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, je strateški svet menil, da bi v primeru obvezne udeležbe pri dobičku podjetja uporabila "kreativno računovodstvo".
