V Sloveniji tako živi 310 ljudi, pri katerih so okužbo s HIV ali aids že odkrili. Med njimi jih 55 ne zdravijo, 15 pa jih je prekinilo vsak stik z zdravstvenim sistemom, je povedal infektolog Tomaž Vovko z Infekcijske klinike UKC Ljubljana, ki zdravi okužene z virusom HIV. Zaradi aidsa je letos umrl en bolnik, pri dveh pokojnih, ki sta imela aids, pa smrt ni bila neposredno povezana s to boleznijo. Do zdaj je zaradi aidsa v Sloveniji umrlo 140 ljudi. Med novo odkritimi okuženimi oziroma obolelimi jih je 30 starejših od 50 let.
Obolele zdravijo z vsemi glavnimi šestimi zdravili, ki so na voljo v svetu, želijo pa še dve zdravili, s katerimi bi lahko zdravili ljudi z dodatnimi okužbami, ki pa jih v Sloveniji nimamo. "Z zdravljenjem znamo tudi pri napredovani bolezni dobro zavreti razmnoževanje virusa. Cilj zdravljenja je, da virusa v krvi ne najdemo," je povedal infektolog. Slovenske bolnike bodo tudi zajeli v mednarodno študijo, ki bo pokazala, ali je zgodnje zdravljenje okužbe umestno ali pa je treba počakati na razvoj bolezni, je povedal Vovko. Okuženi, ki se zdravijo, zaradi HIV več ne umirajo, vendar se srečujejo z vrsto zdravstvenih težav, ki so povezane s HIV; tako pogosteje obolevajo za srčno-žilnimi boleznimi, jetrnimi in ledvičnimi boleznimi ter drugimi.
Premalo testiranih
Po podatkih tedna dni starega poročila Svetovne zdravstvene organizacije in UNAIDS je v svetu s HIV okuženih oziroma ima aids 33,4 milijona ljudi; večina, 33 milijonov, jih živi v podsaharski Afriki. Ocenjujejo, da je v podsaharski Afriki okuženih pet odstotkov prebivalstva, ponekod, na primer na nekaterih območjih Južnoafriške republike, pa celo 22 odstotkov prebivalstva, je povedal prof. dr. Mario Poljak, vodja laboratorija pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer testirajo vzorce krvi na HIV. Lani se je v svetu na novo okužilo 2,7 milijona ljudi, umrlo pa dva milijona obolelih.
V Sloveniji smo letos na HIV testirali 1,5 človeka na 100 prebivalcev, kar ni dovolj. Zato pristojni načrtujejo, da bodo v naslednjih letih povečali število testiranih, da pa bi to testiranje destigmatizirali, bodo predvsem podprli testiranje pri osebnem zdravniku na breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, je povedal Poljak.
Premajhna skrb države
Med na novo zaznanimi okuženimi s HIV jih večina spet spada v skupino moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Andrej Habjan, predsednik Društva za integracijo homoseksualnosti DIH, je povedal, da so zaradi tega dejstva zelo zaskrbljeni. Pri društvu za to skupino izvajajo vrsto preventivnih akcij; predvsem izpostavljajo pravilno in redno uporabo kondomov in lubrikantov, s čemer se prepreči prenos spolno prenosljivih okužb, kot je tudi z virusom HIV. Pri društvu menijo, da država premalo skrbi posveča zdravju tega dela populacije. Sistemska homofobija in manjšanje vrednotenja zdravja te populacije, je povedal, se kaže pri nezadostnem financiranju dejavnosti za analno zdravje moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. "Proktološko zdravstveno varstvo je zelo pomembno, saj je dokazano, da receptivni analni spolni odnos predstavlja največje tveganje za okužbo s HIV in drugimi spolno prenosljivi okužbami. Za te osebe bi bilo treba zagotoviti podobno zdravstveno varstvo, kot ga izvajajo ginekologi pri ženskah," je povedal Habjan. Treba bi bilo zagotoviti denar za diagnosticiranje in operativno zdravljenje spolno prenosljivih okužb na območju zadnjika. Zagotoviti je treba tudi denar za centre, kjer bi se lahko moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, testirali na spolno prenosljive okužbe. Habjan je še opozoril, da je ministrstvo za zdravje letos močno omejilo sredstva za preventivne dejavnosti proti HIV in aidsu.
