Ali opažate, da se v razveznih postopkih in postopkih zaupanja otrok zlorabljajo obtožbe spolne zlorabe otrok tudi za to, da bivši partnerji obračunavajo med seboj?

Ali gre za zlorabo prijave ali ne, je nedokazljivo. Če eden od staršev reče, otrok mi je povedal to in to, je praktično nedokazljivo, ali mu je otrok to res povedal ali ne. Otrok je lahko nekaj rekel, ker so se nekaj pogovarjali v vrtcu ali ker je kaj videl. Zadnjič je izvedenka na obravnavi, ker naj bi oče kazal porno filme in da je to grozljivo, povedala, kaj sploh je porno. Dejala je, da je to lahko že reklama za gel za tuširanje in lahko otrok mimogrede vse vidi. Problem pa je, ker se danes vse obrne na pedofilijo. Če eden od staršev recimo poboža otroka, mu da poljub ali kaj podobnega in bi drugi rad, da se stiki otroka s prvim prekinejo, se ta gesta že napelje na pedofilijo, čeprav ni imel storilec nobenega namena spolne zadovoljitve. Lahko rečem, da imam od vseh postopkov, pa jih je bilo kar nekaj, kjer so bili stiki prepovedani oziroma pod nadzorom zaradi suma pedofilije, samo enega, ki v kazenskem smislu teče naprej. Vsi drugi so se končali praviloma že v preiskavi.

Kljub temu se v vseh teh primerih takoj omejijo stiki otroka z očetom - praviloma gre za očete - in potem lahko postopek traja leto, dve, tri, odnos med očetom in otrokom pa v tem času propade. Na koncu pa se, recimo, izkaže, da sum ni bil utemeljen.

Absolutno gredo stiki takoj pod nadzor. Takoj ko je podan sum pedofilije, praviloma ne gremo niti v narok, ampak danes pride začasna odredba, jutri so stiki pod nadzorom. Ali pa začasno odvzamemo pravico do stikov, potem pa ugotavljamo, kje bi lahko ti stiki bili. Praviloma so pri centru, če dobimo tretjo osebo, pa pri njej.

Stiki so torej pod nadzorom ali pa prepovedani. Otrok torej s staršem, ki je osumljenec, ne more razvijati normalnega odnosa, kot bi ga sicer. To je prav, če je bilo dejanje res storjeno, če pa ni bilo, nastaja nepopravljiva škoda predvsem za otroka. Odnos, praviloma gre za očete, se razvija invalidno.

Seveda, ker se stiki odvijajo največ eno uro na teden v prostorih centra.

Lahko rečemo, da je določeno število otrok zaradi tega, ker smo postali zelo občutljivi za dejanske zlorabe, žrtev lažnih prijav pedofilije in prikrajšanih za očeta v svojem življenju?

Absolutno. Redko obdržijo takšen stik, kot bi ga imeli sicer. Otrok je imel s tem očetom - praviloma so očetje, ne vem, da bi bila kdaj kakšna mama v postopku zaradi pedofilije - normalen odnos. Z očetom sta hodila okoli, počela sta, kar sta pač počela, kar naenkrat pa tega ni več.

Torej obstaja možnost zlorabe sistema, ki je namenjen zaščiti dejanskih žrtev. Kako torej sistem zaščititi pred zlorabami?

Sistem je mogoče zlorabiti tako s spolnostjo kot z varno hišo. Prideš v varno hišo, poveš, da si žrtev nasilja. Tega nihče ne preverja. Iz postopkov sem ugotovila, da je bivanje teh žensk v varnih hišah zelo kratko, od nekaj dni do enega meseca. S tem dobiš točke pri kandidiranju za stanovanja, prejšnji teden pa sem izvedela še, da si sprejet v vrtec v Ljubljani, čeprav ne živiš v Ljubljani. Imela sem mlad par, ki se je razšel, on naj bi bil nasilnik, ona je bila mesec dni v varni hiši. Zdaj je najela stanovanje v Ljubljani, brez zaposlitve, zavod ji je dal 4600 evrov za odprtje d.o.o.-ja za umetne nohte. Najela je stanovanje za 700 evrov, 300 evrov so stroški, zaposlitve nima, ostala bo v Ljubljani. Vprašala sem jo, zakaj se ne vrne na Dolenjsko, kjer je lastnica hiše in ima stanovanje zastonj, pa tudi otrok ni čustveno vezan na Ljubljano. Povedala je, da ima v Ljubljani vrtec. Kako pa ste lahko dobili v Ljubljani vrtec - dva meseca je bila v Ljubljani -, sem jo vprašala. Odgovorila je: Ker sem bila v varni hiši. Teh zlorab, tudi z varno hišo, sem prepričana, je lepa serija.

Če torej prihaja do lažnih prijav spolnega nasilja, je prva žrtev otrok, ki ostane brez enega starša, podvržen je tudi pregledom itd. Druga žrtev je večinoma oče, ki je prikrajšan za odnos z otrokom in podvržen kazenskemu postopku. Kakšne bi bile najprimernejše varovalke, da bi bilo takšnih žrtev čim manj?

Absolutno je treba pospešiti vse postopke. Ampak pri sumu spolne zlorabe nikoli ne veš. Sum zlorabe zadošča, da raje prepoveš stike, kot da bi dopustil možnost nadaljevanja spolne zlorabe. Po mojem mnenju bi bilo treba vzpostaviti nekakšen stalni tim strokovnjakov, ki bi se ukvarjal samo s tem in bi njihovo mnenje veljalo tako v kazenskem kot v civilnem postopku. Zdaj pa je v našem postopku en izvedenec, v kazenskem drug in tako naprej. Ko se ugotovi, da znakov spolnega nasilja pri otroku ni, druga stranka s tem mnenjem ni zadovoljna in pove, da se je izvedenec z otrokom pogovarjal premalo časa ali kaj podobnega. In zahteva novega izvedenca. Jaz ne morem reči, kaj je res, ker se na to strokovno ne spoznam. V kazenski preiskavi je najmanj, kar se naredi, to, da izvedenec izdela mnenje. Če ni znakov, tožilec odstopi od pregona. In če izvedenec zapiše, da ni nobenih znakov spolne zlorabe na otroku in da posledic ni, sem prepričana, da jih tudi ni. Če se zgodi odstop od preiskave, je celotna zadeva po mojem opažanju trajala najmanj dve leti.

Uslužbenka policije Tatjana Mušič nam je v pogovoru dejala, da po njenem mnenju ne bi bilo ustrezno v prijavah voditi indikatorja, ali je do prijave pedofilije prišlo, ko se bivša partnerja razvezujeta. Boji se, da bi lahko vse prijave pedofilije med ločitvenimi postopki dobile predznak neverodostojnosti.

Jasno. Saj ni treba, da sta dva ta trenutek v postopku. Lahko sta postopek že končala. Nasilje in pedofilija sta veliko bolj izrazita v juniju kot pa v kakšnem drugem mesecu.

Zakaj?

Zato ker se začenjajo šolske počitnice. Starši imajo določene stike z otroki in edini stoodstotni način, da preprečiš stike drugemu staršu, je ovadba za sum pedofilije.

In ga tako izločiš iz igre?

Seveda. Te počitnice gredo zagotovo mimo. V poletnih mesecih, od junija do konca julija, je veliko število začasnih odredb na temo nasilja in pedofilije.

Se pravi, da se v Sloveniji pred poletjem poveča število pedofilov?

Pedofilov in nasilnikov. Razlogi so lahko zelo različni. Recimo, da ima mama dopust ravno takrat, ko bi ga moral imeti oče. Ker se nista sposobna dogovarjati, pa sploh ni nujno, da sta še v sodnem postopku, ampak onadva ne še vedno funkcionirata kot starša. In potem je to zagotovo najhitrejši način. Način, ki takoj zablokira stik. Mislim, da je bilo letos nekoliko več nasilja, nekaj let nazaj pa so bile praktično vse začasne odredbe, ki sem jih v poletnih mesecih obravnavala, izdane na sum pedofilije. Starši prijavijo sum pedofilije takoj in za vsako stvar. Zadnjič je bila neka odvetnica zelo nesramna - mama zatrjuje, da naj bi otroka pri očetu gledala porno film - in izvedenka je rekla, da je otrok sam od sebe povedal, da je to grdo, da se to ne dela, ampak da on filma ni gledal. Če filma ni gledal, od kod mu besede, to je grdo in to se ne dela? Ko sem izvedenko spraševala, če je oče recimo gledal ta porno film, ali ga je gledal zaradi zadovoljevanja svojih spolnih potreb, je bil odgovor, sploh ne, navade so se že tako spremenile, da nekatere družine gledajo porno film kot risanko in oče sploh ni pomislil, da je na televiziji porno film.

Prav zdaj sem v neki zadevi prepovedala stike, pa bi si upala trditi, da ni suma pedofilije. Oče je bil premalo pozoren, da je deklica v odraščanju in ji gre na živce, da se mora tuširati pri odprtih vratih, gre ji na živce, da je skakal okoli v majici in spodnjih hlačah in da sta spala v isti postelji. Začelo se je s pedofilijo, ugotovili pa smo, da ni nobenih znakov.

Ampak stike ste prepovedali.

Zato, ker hčerka ne želi imeti stikov z očetom. Ampak iz zgoraj naštetih razlogov. Spomnim se svojih dveh otrok, ko bi morala z vrtcem v kolonijo. Mi pravi starejši: "Mami, mami, samo da ne grem v kolonijo." "Zakaj pa ne?" "Zato, ker moraš biti tam nag." To je bila njemu travma, ker so tam morali biti nagi, da si ne zmočijo kopalk. Medtem ko za drugega sina to ni bil problem - če je treba biti nag, bo nag, če ne pa ne. To je starost, ko se otroci začnejo zavedati sebe, in če starši ne znajo prisluhniti, je pač tako.

Pismo odvetnice, ki ste ga citirali, se nanaša vprašanje odvetniške etike. Kaj bi moral storiti odvetniški ceh?

Odvetnik pač zastopa svojo stranko in dokaza ni, razen če bi sama stranka povedala, da jo je odvetnik napeljal.

Slišal sem za primer, ko je socialna delavka enega od ljubljanskih CSD pri vas zahtevala prepoved stikov z očetom, ker naj bi ta zlorabljal hčerko. Potem pa se je izkazalo, da oče v času domnevne zlorabe sploh ni imel stika z otrokom.

Oče je vložil tožbo na predodelitev otroka. Med postopkom je eden od ljubljanskih CSD poslal zahtevo, da se očetu takoj prepovedo vsi stiki zaradi suma spolne zlorabe. Majhna deklica je imela težave z veliko potrebo. In ko je bila mama pri logopedu, je šla še čez cesto k zdravnici, da bi prebavo uredili. Ko je prišla tja, je zdravnica ugotovila, da ima punčka okoli danke nekakšne raztrganine. Kar bi lahko bila posledica slabe prebave. Ampak očitno se je zdravnica prestrašila in je mamo napotila, naj prijavi, ker bi lahko bila hči spolno zlorabljena. In potem je Center za socialno delo takoj poslal zahtevo, da je treba očetu prepovedati stike. Ko smo imeli obravnavo zaradi očetove tožbe na predodelitev hčerke, je bila tam tudi socialna delavka. In je oče rekel: "Poslušajte, kako lahko vi meni prepoveste stike? Bil sem tri mesece v zaporu in hčerki smo povedali, da sem službeno odsoten. Hčerka ni imela stikov z menoj tri mesece, zdaj pa so mi stiki prepovedani zaradi spolne zlorabe?"

V času, ko naj bi zlorabil punčko, je torej sploh ni videl?

Sploh je ni videl. Tudi na obisk ni prišla.

Kakšen je bil epilog zadeve?

Stike smo takoj sprostili. Ampak ta spis je še vedno na sodišču zaradi drugih stvari in mislim, da bo do otrokovega osemnajstega leta. Problem sta starša. Hčerka ima hude psihične težave.

Menite, da zaradi slabega odnosa med starši?

Zagotovo.

V tem primeru center sploh ni preveril dejanskega stanja in je takoj zahteval prepoved stikov.

Na centru so očitno takoj, ko so slišali za nekakšen sum spolne zlorabe, očetu preprečili stike z otrokom. Ne preverjajo. Ampak osnova teh zadev so starši. Pri starših, ki imajo med seboj vsaj najosnovnejšo komunikacijo, do takšnih zadev ne pride. Če pa je sum spolne zlorabe pri starših, ki imajo komunikacijo, potem se je nekaj res zgodilo. Potem ta sum ni sredstvo. Starši, ki imajo komunikacijo, lahko kakšne nenavadne izjave tudi sproti uredijo.

V zadnjih desetletjih se je družba zelo senzibilizirala za te vrste zlorab. Menite, da je šlo preko zdrave mere?

Menim, da je osnovni problem to, da ljudje sploh ne vedo, kaj pedofilija je. Kot rečeno, če nekdo umiva otroka ali pa mu da lupčka, tudi če je to ritka, to še ne pomeni, da gre za pedofilijo. Včasih je bilo to ljubkovanje, zdaj pa je takoj sum.

Torej mora biti pogoj, da je nekdo zadovoljeval svoj spolni nagon. Kako pa takšnemu človeku pogledate v glavo?

To ugotavljajo izvedenci. Moram pa reči, da je dokazljivih žrtev spolnega nasilja zelo malo. Ko sem prišla na ta oddelek, smo imeli primer suma spolne zlorabe. Oče je ves čas zanikal spolno zlorabo. Deklica naj bi mami pred spanjem povedala, da jo je oče tipal po prsih med tuširanjem. To je potrdil tudi mamin novi partner. Zadeva se je nato vlekla dve ali tri leta, oče je imel ves čas stike pod nadzorom. Slučajno sem ga enkrat videla, še preden je imel stike pod nadzorom, ko sem šla iz službe - zato so me tudi izločili -, kako je ta otrok sedel na pokrovu motorja avtomobila in se smejal na vsa usta. Povsem jasno je bilo, da dobro funkcionirata in da se očeta punčka ni bala. Temu je sledil CSD in sum spolne zlorabe ter približno tri leta postopka. Po dolgem času smo s pomočjo izvedenca prišli na nekakšne stike ob prisotnosti stare mame. Pred kratkim sem ga srečala in povedal mi je, da je bil skoraj cele počitnice z otrokom. Postopek se je ustavil in od tri leta trajajočih stikov pod nadzorom smo zdaj prišli do tega, da je bil skoraj cele počitnice z otrokom. Za to punčko mi je takrat izvedenka napisala v mnenju, da je zrela za psihiatrični oddelek otroške bolnice, ne zato, ker je z njo kaj narobe, ampak zaradi napetosti med staršema. Da je skratka punčko treba odstraniti iz teh razmer, od obeh staršev.

Se pravi, da je tukaj ogromno človeških tragedij?

Res. Ne bom pozabila tega človeka. Tisti njegov obraz: Jaz pedofil? Spomnim se ženske, ki je vložila začasno odredbo zaradi nasilja. Otroka se ga bojita, takoj je treba stike omejiti, ker je oče nasilen, otroka je udaril, bilo je zdravniško spričevalo in tako naprej. Takoj smo dali stike pod nadzor. Potem smo imeli narok. Gospa je pripovedovala o nasilju, kazala zdravniško spričevalo, otroka je udaril, boksnil, prebit nos in ne vem kaj še vse. On pa je trdil, da ni nasilnik. Potem sem otroka povabila k meni. Bila sta še majhna. Tega ne bom nikoli pozabila. Hči mi je povedala, da zelo pogreša očija in da si želi več stikov. Bratec, mlajši, pa je rekel, da ne bi imel stikov. Vprašala sem ga, zakaj ne, in je rekel, da zato, ker mora jesti, tudi če ima vročino. To je bilo nasilje. Ampak to ni nasilje, če mamica reče, ni treba jesti, oče pa reče, da je treba jesti. To zagotovo ni stvar, ki bi jo urejal s stiki pod nadzorom. In tisti prebit nos je nastal, ko je fantek priletel v vrata ravno v trenutku, ko jih je oče odprl. V rokah pa imaš zdravniško spričevalo, da ima otrok prebit nos. Ampak če sta starša kompatibilna, se obvestita, da imamo prebit nos in da gremo na urgenco in zadevo skupaj uredijo. Tako je stvar hitro rešena. Če pa nekdo komaj čaka na prvo napako, potem pa bo to nasilje.

Če torej stvari tako stojijo, je lahko kdorkoli že jutri pedofil ali nasilnež?

Vsak od tistih, ki z bivšim partnerjem nima normalnega odnosa. Tistim, ki bijejo bitko za otroka, se to lahko zelo hitro zgodi. Seveda pa so vmes tudi realni primeri.