V SDS so v zahtevi za sklic izredne seje poudarili, da je komisija DZ za nadzor javnih financ želela preveriti sume, da je NLB, ki je v večinski lasti države, brez ustreznih oz. brez vsakršnih zavarovanj odobrila posojila podjetjem v skupini Ultra, pri čemer je eden od lastnikov podjetij v skupini Ultra minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter predsednik Zaresa Gregor Golobič.

Kot je danes spomnil Vizjak, je kot predsednik omenjene komisije junijsko nujno sejo sklical na podlagi anonimnega dokumenta, v skladu s katerim sta skupini Uktra in Hram Holding, po navedbah Vizjaka obe povezani z Golobičem, od NLB dobili neustrezno zavarovana posojila.

Vizjak je danes poudaril, da je povsem verjetno, da je bila anonimka v resnici posledica trenj znotraj koalicije in način, kako Golobiču zavezati usta s strani koalicijskih partnerjev. Ker pa ni dosegla ustreznega cilja, je nato romala v roke opoziciji.

Vizjak je pri tem poudaril, da je zanj pomembna predvsem resnica, ali je do neustrezno zavarovanih posojil NLB skupini Ultra res prišlo, zato v SDS ne bodo odnehali.

SDS: Obstaja utemeljen sum klientelizma in korupcije

Poslanska skupina SDS namreč meni, da obstaja utemeljen sum klientelizma in korupcije. V kolikor se izkaže, da so posojila dana brez ustreznih zavarovanj, bi to lahko imelo negativne posledice za javne finance, so prepričani. Predvsem v luči posojilnega krča, s katerim se še vedno soočajo podjetja, je po prepričanju poslanske skupine SDS potrebno do podrobnosti razjasniti, ali ni podjetje v solastništvu člana vlade prišlo do posojil na privilegiran način.

Poslanska skupina pri tem navaja na dejstvo, da je bila s strani podjetij v skupini Ultra že podana pisna odveza molčečnosti glede vseh podatkov, ki se nanašajo na posojilne odnose med NLB in Ultro, vendar se je največja slovenska banka odločila, da kljub tej odvezi komisiji za nadzor javnih financ ne bo posredovala zahtevanih podatkov.

Zahtevanih podatkov v zvezi s tem primerom in tudi ostalimi zadevami komisiji ni želela posredovati niti Banka Slovenije, zaradi prikrivanja podatkov s strani obeh ustanov pa je bilo po navedbah SDS onemogočeno nadaljnje delo komisije in parlamentarni nadzor.

Vizjak je danes povedal, da potrebe po izredni seji ne bi bilo, če bi NLB povedala, da so ustrezno zavarovana vsa posojila Ultri in Hram Holdingu, vendar pa je to zagotovila le za drugo družbo, medtem ko je za Ultro navedla le višino izpostavljenosti, ki znaša 5,9 milijona evrov, in to, da so bila ta posojila zavarovana.

Inštitut parlamentarnega nadzora ne more do konkretnih podatkov

Vizjak je danes kot dva temeljna cilja izredne seje, ki jo zahtevajo v poslanski skupini, izpostavil opozorilo na nedopustnost klientelizma nasploh in še posebej v trenutnih težavnih razmerah ter opozorilo, da obstaja inštitut parlamentarnega nadzora, ki pa ne more priti do konkretnih podatkov od NLB in Banke Slovenije.

Po navedbah nekdanjega ministra za gospodarstvo je nedopustno, da DZ kot branilec javnega interesa ne pride do podatkov pri banki v večinski državni lasti in pri regulatorju bančnega sistema.

V poslanski skupini Zares so v odzivu na zahtevo SDS po izredni seji v četrtek zapisali, da gre za poskus preusmerjanja pozornosti s preiskave v zadevi Patria, kjer je preiskava prešla v zaključno fazo. V SDS se po navedbah Zaresa tudi zavedajo, da je takšna izredna seja ena zadnjih priložnosti, da še enkrat organizirajo razpravo brez udeležbe Gregorja Golobiča.

Dodajajo, da je Golobič že podal zahtevo za določitev položaja preiskovanca, kar bi mu, med drugim, zagotovilo udeležbo na vseh sejah preiskovalne komisije. "Ker vedo, da se temu ne bodo mogli izogniti, delo preiskovalne komisije poteka izjemno počasi, sklicuje pa se seja, na kateri Gregor Golobič ne bo mogel sodelovati," še pravijo v Zaresu.

Vizjak je danes pojasnil, da bo ključna naloga preiskovalne komisije podrobno preučiti izpostavljenost in kakovost zavarovanj pri posojilih NLB skupini Ultra, pri čemer ne bo ključen Golobič, temveč ravnanje bank.

Golobiču naj se določi status preiskovanca

Vodja PS Zaresa Cveta Zalokar Oražem v pismu Rudolfu Petanu, predsedniku komisije, ki preiskuje ravnanja ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, predlaga, naj komisija dnevni red 3. seje komisije razširi z določitvijo statusa preiskovanca. Kot poudarja poslanka, je Golobičeva zahteva za določitev položaja preiskovanca utemeljena.

Zalokar Oražmova v pismu pojasnjuje, da je Petan za 3. december sklical 3. sejo komisije, na kateri naj bi se komisija seznanila tudi z Golobičevo zahtevo, naj mu komisija določi položaj preiskovanca. Vodja poslancev Zaresa je prepričana, da je Golobičeva zahteva utemeljena. Po njenih besedah je bilo že ob sprejetju akta o odreditvi parlamentarne preiskave jasno, da bo Golobič tudi preiskovanec.

"Vendar v tem trenutku Golobič kot 'de facto' preiskovanec pravno formalno statusa preiskovanca nima. Kar pomeni, da v preiskavi ne more uveljavljati vseh pravic in dolžnosti, ki po zakonu preiskovancu pritičejo," poudarja Zalokar Oražmova. Kljub temu, da komisija v tej fazi preiskave še ne bo odločala o dokaznem sklepu, preiskovanec pa se na podlagi zakona o parlamentarni preiskavi praviloma določi z dokaznim sklepom, bi bilo smiselno, da komisija Golobiču čim prej določi status preiskovanca, meni vodja poslanske skupine.

"Ne gre zgolj za to, da bi s tem Golobiču omogočili, da lahko uveljavlja svoje pravice," poudarja. Ampak bi "pripomogli tudi k hitrejši in boljši izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj". Po mnenju vodje PS bi namreč z določitvijo statusa preiskovanca Golobiču omogočili, "da nam pojasni ali razjasni morebitna vprašanja, ki se nam bodo porajala ob analiziranju prispelega gradiva ali pa da komisiji predlaga dodatna preiskovalna dejanja, ki bi lahko prispevala k razjasnitvi predmeta preiskave".

Zahteva za sklic izredne seje brezpredmetna

Po besedah Zalokar Oražmove je Golobičeva zahteva nedvomno še toliko bolj utemeljena po četrtkovi zahtevi poslancev SDS za sklic izredne seje DZ, na kateri naj bi obravnavali predlog sklepa v zvezi s prikrivanjem podatkov DZ strani Banke Slovenije in NLB glede kreditov, ki jih je NLB odobrila podjetjem v skupini Ultra. "Ker tako kot komisija za nadzor javnih financ tudi državni zbor ni pristojen za obravnavo omenjenih podatkov, je zahteva za sklic izredne seje brezpredmetna," meni vodja poslancev Zaresa, ki je tudi prepričana, da do podatkov o omenjenih kreditih lahko pride zgolj preiskovalna komisija.

"V poslanski skupini Zares smo vam, ker želimo, da se preiskava odvija hitro in učinkovito, med drugim predlagali tudi sklep, da se ti podatki pridobijo," poudarja in dodaja, da je preiskovalna komisija tak sklep sprejela.

Kot je znano, so junija opozicijske SDS, SNS in SLS zahtevale parlamentarno preiskavo v zvezi z ravnanjem ministra in predsednika Zaresa. Z njo naj bi med drugim preiskali sum, da se je Golobič izognil plačevanju davkov v Sloveniji, sum klientelizma in koruptivnega ravnanja Golobiča za pridobitev slabo zavarovanih posojil, ki so bila odobrena s strani NLB, ter sum klientelizma in koruptivnega ravnanja Golobiča za pridobitev znatnih nepovratnih sredstev in poslov za podjetja v skupini Ultra.