Po njihovem mnenju je namreč Slovenija s tem, ko je Zavgajevu podelila agrema, "dala mednarodni skupnosti jasen signal, da se tudi sama požvižga na človekove pravice," je dejal poslanec SDS Branko Grims.

Zato so v SDS predlagali, da bi OZP sprejel sklepe, naj vlada pred podelitvijo agremajev tujim veleposlanikom ugotovi, ali je njihovo preteklo delovanje kakor koli sporno z vidika spoštovanja človekovih pravic, in v primeru, ko bi podelitev agremaja predstavila Slovenijo v negativni luči, tega ne podeli. A do razprave o sklepih sploh ni prišlo. Gradivo, ki ga je za člane OZP pripravila vlada, je bilo namreč označeno kot zaupno in seja je potekala za zaprtimi vrati. Na to poslanci SDS niso pristali, zato so sejo zapustili. Ostali prisotni člani odbora pa so sprejeli sklep, da gradivo ni primerno za nadaljnjo obravnavo.

Grims pravi, da ni bilo v gradivu ničesar takega, kar bi moralo biti zaupno, in da se vlada skriva pred javnostjo ter ruši demokracijo. Ob tem pa je dodal še, da je v zadnjem letu uspela izgubiti ves ugled Slovenije v mednarodni skupnosti, ki ga je prejšnja vlada dobila z uspešnim vodenjem predsedovanja EU.

Juri: Poslance SDS zanima le pamflet

Podpredsednik OZP Franco Juri (Zares), ki je zaradi bolezni predsednice odbora Janje Klasinc včeraj vodil sejo OZP, je dejal, da Grimsove izjave dokazujejo, da poslancev SDS sploh ne zanima vsebina, ampak jih zanimajo le pamflet in scene v javnosti. Poudarja, da dunajska konvencija in zakonodaja predvidevata, da so postopki imenovanja veleposlanikov v pristojnosti držav, ki jih imenujejo, zato bi bilo sprejetje sklepov SDS po njegovem prepričanju v nasprotju s predpisi.

Čeprav Grims trdi, da njihove zahteve niso uperjene proti Rusiji in da je Rusija le "izkoristila stanje v Sloveniji, kjer imamo vlado, ki ne da nič na človekove pravice," pa Juri meni, da bi bilo upoštevanje navodil SDS pri podeljevanju agremajev nezaupnica državam, ki k nam pošiljajo veleposlanike.

Grims sicer sklepov ne vidi kot del zakona o zunanjih zadevah, ampak kot del "politične kulture". Nekateri pa že vračajo žogico in opozarjajo na to, da Janševa vlada ni preverjala niti lastnih ljudi, ki jih je poslala v tujino. Eno bolj spornih je bilo imenovanje slovenskega veleposlanika v Argentini Avguština Vivoda, ki je čakal na agrema kar sedem mesecev in ga dobil šele po vztrajnem pritiskanju slovenske politike.

Se bo danes zgodba ponovila?

Danes bo tudi izredna seja državnega zbora, na kateri naj bi obravnavali postopke imenovanj tujih veleposlanikov pri nas. Tudi ta bo najverjetneje zaprta za javnost, ker je OZP sklenil, da gradivo ni primerno za nadaljnjo obravnavo, pa tudi razprave ne bo, le poslanske skupine bodo lahko predstavile svoja stališča. In najbolj verjetno je, da se bo tudi na današnji seji ponovila zgodba včerajšnje seje OZP. Kot je dejal Grims, se bodo o tem, ali bodo obstruirali tudi sejo DZ, najverjetneje odločili šele danes.

Spomnimo še, da je tudi minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar prejšnji teden dejal, da se mu ne zdi primerno, da o vprašanjih, kot je imenovanje tujih veleposlanikov v Sloveniji, odloča ali razpravlja državni zbor.