Türk je knjižni sejem poimenoval praznik zagotovitve prihodnosti, saj kaže, da ima knjiga še vedno zelo velik pomen. Letos sejem gosti rekordno število založnikov, približno 120, ki bodo predstavili 5000 knjižnih novosti.

Predsednik države se za knjigo v prihodnosti ne boji. Čeprav živimo v času vizualizacij, ni njen pomen nič manjši, obratno, prav besedno izražene misli postanejo večne. Türk o pomenu knjige ni želel izgubljati veliko odvečnih besed, saj so vse preskope, da bi poudarile njeno veličino, knjiga pa je navsezadnje tudi zelo osebna stvar.

Vsakdo ima svoj najljubši citat iz knjig iz mladosti in vsakdo ima knjige, ki so ga določale, ki si jih je zapomnil ter po katerih večkrat seže. Predsednik se je spomnil na knjigo Franceta Bučarja Podjetje in družba, ki je bila za njegovo generacijo prelomnega pomena.

S predhodnikom se je strinjal tudi osrednji govornik na sejmu, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Zbrane je opomnil, da je v Sloveniji število izdanih knjig na prebivalca "izjemno", vzpodbuden je tudi podatek, da narašča število knjižničnih izposoj. Čaka nas svetla prihodnost, je bil optimističen minister, ki je govor sklenil s pozivom: Berimo, kajti le znanje je pot k cilju.

Prireditev je minila v znamenju podelitve nagrad z raznolikih knjižnih področij. Dobitnik Schwentnerjeve nagrade za življenjsko delo je založnik Miloš Mikeln, ki se zaradi bolezni ni udeležil prireditve.

Nagrado za najboljši prvenec si je za knjigo z naslovom Popularne zgodbe prislužila Vesna Lemaić, nagrado za najboljšo mlado prevajalko pa Tatjana Jamnik za prevod romana Sežigalec trupel češkega pisatelja Ladislava Fuksa. Nagrado je namesto nje prevzela urednica pri založbi Modrijan Mija Longyka. Na slovesnosti so podelili tudi številne nagrade za oblikovanje in za tiskarsko tehnično izvedbo knjige.

Prireditev sta povezovala Živa Rogelj in Janko Petrovec, glasbeni del je minil v znamenju nastopov Lesenih rogistov in Jadranke Juras ob spremljavi akustičnih kitar. Uradnemu delu je sledilo druženje, jutri, ko bo sejem odprt za širšo javnost, pa gre zares. Sejem je brezplačen in bo odprt vse do nedelje.

Nagrade slovenskega knjižnega sejma: Schwentnerjeva za Mikelna

Na uvodni slovesnosti 25. knjižnega sejma so podelili nagrade, med katerimi najbolj izstopajo Schwentnerjeva nagrada za življenjsko delo založniku Milošu Mikelnu, nagrada za najboljši prvenec, ki si jo je za Popularne zgodbe prislužila Vesna Lemaić, in nagrada za najboljšega mladega prevajalca Tatjani Jamnik za prevod romana Sežigalec trupel.

Mikeln, sicer poznan tudi kot literat, je pustil pomembno sled v slovenskem založništvu. Kot direktor Cankarjeve založbe je deloval 12 let, od leta 1970 do 1982, kasneje, do nedavnega, pa je načeloval Knjižni zadrugi, za katero je dal pobudo sredi prejšnjega desetletja.

Pod Mikelnovim vodstvom je Cankarjeva založba postala sodobna založba s povezavami v tedaj jugoslovanskem in mednarodnem prostoru. Izdala je vrsto zelo pomembnih knjig. Omeniti velja Leksikon Cankarjeve založbe, ki je bil desetletja in je še danes standardni družinski leksikalni priročnik.

Na pobudo Mikelna je založba začela izdajati zbirko Nobelovci, ki je v prvih letnikih dosegala izjemno naklado okrog 20.000 izvodov. V njegovem času je založba opravila drugo enkratno in slovito založniško podjetje: uspešno je dokončala zbirko Sto romanov, z znamenitimi študijami ob posameznih knjigah pa je generacijam pomenila študijsko gradivo o ustvarjalcih in njihovih delih.

Posebej je potrebno poudariti Mikelnovo skrb za izdajanje slovenskih avtorjev. Vsako leto je - kljub slabim razmeram za knjigo v tistih časih - izšlo vsaj deset del sodobne slovenske literature in tu je prvič izšlo marsikatero delo, ki ni bilo po volji takratne oblasti. Mikeln je tudi ob velikih dvomih knjigotržcev in založnikov spodbudil in uspel ustanoviti medzaložniško zbirko Žepna knjiga, v kateri je nekaj let sodelovalo deset slovenskih založb, so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Vesna Lemaić, ki je za kratkoprozni prvenec Popularne zgodbe že prejela nagrado zlata ptica, je po mnenju žirije "mojstrica groteske in intrigantnega suspenza". S svojimi kratkimi zgodbami osveži tudi že nekoliko izpeto spogledovanje s kičem in žanrskimi mešanicami, pri čemer ikone popularne kulture navidez lahkotno, a v resnici še kako utemeljeno izrisujejo kompleksne rebuse bivanjske tesnobe.

Obvladan in suveren avtorski glas ostaja vseskozi na sledi vsemu, kar je latentno, skrivnostno in usodno, to pa na presenetljiv način predela v sočno obešenjaštvo in izjemno privlačno bralsko doživetje. Popularne zgodbe so izšle pri Cankarjevi založbo.

Nagrado za najboljšega mladega prevajalca podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, ki se je letos odločilo za Tatjano Jamnik in njen prevod romana Sežigalec trupel (založba Modrijan) češkega pisatelja Ladislava Fuksa.

"Klasično besedilo iz poznih 60-ih let prejšnjega stoletja je iz njegovega zgodovinskega češkega okolja uspešno presadila v današnjo izkušnjo slovenskega bralca in mu omogočila izluščiti nadčasovno etično sporočilo romana kot tudi podoživeti tesnobno vzdušje pred bližajočo se drugo svetovno vojno in napoved holokavsta," piše v utemeljitvi.

Roman je prevajalki omogočil, da se spoprime s široko pahljačo raznolikih jezikovnih slogov, od knjižnega jezika in povzdignjenega, celo afektiranega meščanskega govora do rahlo arhaizirane, rimane, lajnaste govorice sejmarskih prizorov in nizkopogovornih dialogov obiskovalcev zabavišča. Vse te jezikovne plasti je Jamnikova odlično in prepričljivo prestavila v slovenščino.

Na slovesnosti v Linhartovi dvorani so podelili še niz drugih nagrad. Naziv Najlepša slovenska knjiga je v kategoriji književnost ter knjige za otroke in mladino prejela Knjiga (Cankarjeva založba) Janija Kovačiča, ki jo je oblikoval studiobotas. Posebna pohvala je šla slikanici Laž in njen ženin (založba Sanje), ki jo je ilustrirala Ana Razpotnik Donati.

V kategoriji znanstvene knjige, učbeniki in stvarna literatura je bila nagrajena ekipa oblikovalcev Ilab Crossmedia za knjigo Franceta Verbinca - 366-krat slovensko: z jezikovnimi kotički skozi vse leto (Mohorjeva založba Celovec). Posebno priznanje si je prislužilo oblikovanje Ivane Kadivec za knjigo Moč vesti (Primus) Mire Delavec.

V kategoriji umetniške monografije in fotomonografije ter bibliofilske izdaje je ponovno slavil studiobotas, ki je oblikoval knjigo Zakladi Slovenije Matjaža Kmecla in Joca Žnidaršiča (Cankarjeva založba).

Nagrado krilati lev za najboljšo tehnično izvedbo knjige si je prislužil Ma-tisk, ki je poskrbel za knjigo Alpe, kot jih vidijo ptice (Didakta).