Kadrovska metla pod krinko nevtralnega Kasa

Najpomembnejša finančna institucija v državi, Nova Ljubljanska banka (NLB), se je morala zaradi kadrovskega mešetarjenja vladajoče politike z najglobljo gospodarsko recesijo boriti brez trdnega vodstva. Vlada je večji pomen kot iskanju kompetentnega naslednika Marjana Kramarja dala "lovu" na njegovo milijonsko nagrado, ki pa se je končal neuspešno. Sestavljanje nove ekipe se je z vmesno epizodo z Draškom Veselinovičem zaključilo šele po skoraj letu dni. Iskanje generalnega direktorja Slovenskih železnic je zaznamovalo mesece trajajoče cincanje Matica Tasiča, ki se je naposled odločil za županovanje.

Kljub obljubi vlade, da bodo vodstva podjetij zamenjana le, če bodo revizije pokazale nepravilnosti, v večini primerov ni bilo tako, nezaželeni direktorji pa so dobivali še visoke odpravnine, pa čeprav so v večini primerov podjetja pustili v zelo slabem stanju. Da takšen odnos države do podjetij v njeni lasti slednjim škoduje, je jasno. "Paradoksalno, ampak z neustreznim kadrovanjem si največjo škodo dela prav politika, ki plača račun za neustrezno izbiro politično opredeljenih vodstvenih kadrov," na posledice političnega kadrovanja opozarja ekonomist Aleš Ahčan, ki dvomi tudi v učinkovitost Kasa, ki naj bi prerezal kadrovsko popkovino med politiko in podjetji. "Kako uspešno predpisani kriteriji odlikujejo uspešnega menedžerja? Verjetno ga lahko v največji meri določi trg," meni Ahčan. Dokler se država ne bo umaknila iz večine podjetij, z izjemo strateških, normalnega funkcioniranja Ahčan ne pričakuje.

Neodločen in zapoznel odziv na krizo

Premier Pahor je vzel državne vajeti v roke v izjemno neugodnem času. Medtem ko se je koalicija pogajala o ministrskih stolčkih, se je svetovno gospodarstvo sesulo. Zaradi izrednih razmer se je bila vlada prisiljena odpovedati 100 dnem miru. A kljub temu si je vlada tako od ekonomistov, še posebej pa od gospodarstvenikov, prislužila kritiko medlega ukrepanja.

V vladi pravijo, da so za odziv na krizo pripravili prek 60 ukrepov, a večino teh je sprejela ali začela izvajati z večmesečno zamudo. Spomnimo se samo "protitajkunske" retorike, ki je malo da ne preprečila sprejetje ukrepov za finančno pomoč bankam in podjetjem. Tako ukrep državnih jamstev za zadolževanje bank na tujih trgih, kar so banke krvavo potrebovale zaradi tesno zaprtih finančnih pipic v tujini, kot jamstvena shema za posojila podjetjem so po nepotrebnem postali aktivni šele mesece po sprejetju zakonodaje.

"Brezglavo" zadolževanje države za reševanje bank

Verjetno ukrep z najbolj daljnosežnimi posledicami, a z za zdaj skromnimi učinki, je izjemno povečanje javnega dolga in proračunskega deficita s ciljem rešiti bančni sistem. Država je letos izdala za kar štiri milijarde evrov obveznic, večino teh sredstev pa namenila bankam. Proračunski primanjkljaji so se povzpeli na prek pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), javni dolg bo do konca leta poskočil z 8,34 milijarde evrov na kar 12,25 milijarde evrov.

In kakšni so bili učinki na kreditiranje gospodarstva, ki ga je minister za finance Franc Križanič skušal "odkrčiti"? Čeprav je minister Križanič že februarja zatrjeval, da je kreditni krč popustil, gospodarstveniki še danes opozarjajo, da banke niso sprostile svojih sredstev.

"Vse slovenske vlade so bile sužnje bank, kar je tudi posledica močne prisotnosti bankam naklonjenih ljudi v vladah. To velja tudi za Pahorjevo. Najprej je reševala banke, potem pa te niso čisto nič prispevale k reševanju gospodarstva," učinke "metanja" denarja v banke ocenjuje ekonomist Maks Tajnikar.

Da je bil ukrep nepremišljen, Tajnikar pripisuje dejstvu, da kreditni krč v slovenskem gospodarstvu "sploh ni resnejši problem". "Problem je, da podjetja niso imela komu prodajati in zato niso investirala in potem pri bankah - razen kratkoročnega kreditiranja - tudi niso iskala virov," pojasnjuje.

Pri davčni razbremenitvi nič novega

Ideja o zmanjšanju obremenitve podjetij z znižanjem plačevanja prispevkov je potihnila še preden se je o njej resno razpravljalo. Razen krajšega obdobja za vračilo preplačanega davka na dodano vrednost, za gospodarstvo pomembnejših davčnih ukrepov vlada ni sprejemala. Še ta težko pričakovan ukrep je gospodarstvu odobrila šele s prihodnjim letom.

Minister za finance Franc Križanič je sredi leta razburil z idejo o novem dohodninskem razredu, ki bi dodatno obremenil višji srednji razred. Predlog, ki so ga kritizirali domala vsi ekonomisti, nasprotoval pa mu je tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, je zaustavila že sama vlada. Medtem je raziskava KPMG pokazala, da ima Slovenija najvišjo stopnjo obdavčitve prihodka in socialnega prispevka posameznikov na svetu.

In medtem ko Tajnikar podpira vlado, ki "hvala bogu ni nasedla opoziciji in začela zniževati davkov, saj bi bila potem luknja v javnih blagajnah še večja, učinki pa nikakršni", Ahčan opozarja, da je za nastanek podjetij z višjo dodano vrednostjo stimulativen davčni sistem nujen.

S subvencijami intenzivno v ohranjanje delovnih mest

Najuspešnejša protikrizna ukrepa sta zagotovo subvencioniranje polnega delovnega časa in "čakanja na delo". Po ocenah iz začetka septembra se je v omenjena ukrepa vključilo že skoraj 70.000 zaposlenih, na ta način pa naj bi po ocenah vlade ohranili okoli 20.000 delovnih mest.

Glede na rastočo brezposelnost, ki se bo do konca leta po pričakovanju Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) povzpela nad 100.000, naraščala pa naj bi še prihodnji dve leti, vse do konca leta 2011, bo aktivna politika zaposlovanja najverjetneje med prioritetami vlade tudi v prihodnjih letih.