Premierno bo poleg novega, obogatenega, že četrtega ponatisa plošče »Srce«, na koncertu mogoče kupiti še vinilno različico plošče (dvojna vinilka), za sladki dodatek pa "staro, a hkrati novo" remasterizirano in redizajnirano best of ploščo Olivije, na kateri se bo znašla tudi pesem "Kjer je toplo". Novembrski dogodek pa bo popestrila še retrospektivna fotografska razstava Mihe Golarja - Majkija, ki Gala Gjurina in njegove raznolike glasbene ekipe že slabih deset let spremlja povsod, kjer je le mogoče.


Gal Gjurin  je avtor, glasbenik, pevec, producent in literat. Rojen je bil 12. novembra 1978 v Ljubljani, po maturi se je vpisal na ljubljansko Filozofsko fakulteto, smeri slovenistika in sociologija kulture. Med drugimi priznanji je tudi dobitnik nagrade Slovenskega šansona 2005, nominacije za najboljši slovenski knjižni prvenec 2002 (Mesto, založba Mondena, 2002), poezijo in prozo objavlja v uglednejših literarnih revijah in drugih publikacijah. Njegova literatura je prevedena v Češčino, Srbščino, Slovaščino, Italijanščino in Angleščino, hkrati jo lahko najdete v antologiji slovenske poezije »Mi se vrnemo zvečer« (založba Beletrina, 2004) in »Antologiji slovenske erotične poezije« (založba Mladinska knjiga, 2008). Komponira in izvaja tudi avtorsko filmsko glasbo, glasbo za dramske in plesne predstave. Prireja glasbene delavnice improvizacije, kompozicije in skupinske igre doma in v tujini.

Gal je prvo skladbico iz G-dura zložil pri šestih letih, med leti 1992 in 2009 pa so pod njegovo “taktirko” delovali med drugim naslednji glasbeni kolektivi: punkerski Pogojno užitni in Adivaljaver, psihedelični Klodvikovo Satje, etno-rockovski Eppur si muove, bluesovski Vzhodno od raja, jazzovski El-džabl-džejna, LejGaDejGa in Not interested, glasbeno-teaterska Orjaška Rozabunda, literarno-likovno-glasbeni Projekt Mesto, mešano žanrska Olivija ter Gal & Galeristi, trenutno pa se povsem posveča solistični karieri. Je član poganskega glasbeno-likovnega kolektiva Bast in tesen sodelavec Vlada Kreslina, domačih hip-hoperjev N'toka in Trkaja, Elde Viler, sodeloval je z InTimN FriZurN, Neisho, Tomijem Megličem (Siddharta), Janom Plestenjakom, Josipo Lisac, Carpe Diem, Andražem Hribarjem, Simboličnim orkestrom TF, Pavel Vlasov Sex-tetom, Dream Frequency (Lizbona, Portugalska; David Rossi, Pedro Lousada), Frodejem Barthom (Oslo, Norveška), Eddiejem Stevensom (Moloko/London, Velika Britanija), Terra Folk in drugimi glasbenimi projekti ter priznanimi literarnimi, glasbenimi in likovnimi umetniki.

Glasbeni projekt za katerim je z glasbo in svojimi besedili stal Gal Gjurin, vokalno pa ga je profilirala njegova mlajša sestra Severa Gjurin, je na slovensko glasbeno sceno udaril leta 2004 s ploščo “Med moškim in žensko”. Olivija, v kateri so bili zbrani sami kvalitetni glasbeniki, ki jih danes poznamo predvsem po solističnih karierah (Severa in Gal Gjurin, Dejan Lapanja, Boštjan Gombač, Gašper Peršl, Andraž Mazi, Rihard Zadravec), je zabeležila v času svojega dveletnega odrskega delovanja prek 100 koncertov, med odmevnejšimi so bili nastopi na festivalu Druga godba 2005, festivalu Lent 2005, festivalu Visages francophones 2005 v Franciji ipd. Radijske valove je Olivija obogatila s skladbami, ki so tako rekoč postale del radijskega železnega repertoarja: Kadar sva sama, Ledena, Spet je večer, Najini gozdovi, …


Leta 2005 je pod znamko Olivija izšla še druga plošča, “Brez sramu in brez strahu”, naslovljena po skladbi, za katero je Gal prejel nagrado za glasbo na Festivalu slovenskega šansona 2005. Plošča je poleg omenjene pesmi vsebovala tudi nekaj živih izvedb (Izštekani z Juretom Longyko, 2005) in remixov (Aldo Ivančič), pospremljena pa je bila z bogatim dokumentarnim fotografskim izborom Mihe Golarja in obsežnim Gjurinovim predgovorom. Konec leta 2005 je projekt Olivija odšel na daljše zimsko spanje, iz katerega se je za trenutek prebudil letos jeseni, ko so pet let stari posnetki pridobili novo zvočno (remastering je prispeval producent Gregor Zemljič) in likovno podobo (GUD dizajn) v obliki novega CD-ja, naslovljenega “Kjer je toplo”.