Ti študentski protesti so pomenili začetek žametne revolucije, ki je prinesla miren prehod države v demokracijo po 40 letih komunistične nadvlade. Spomin na dogodke pred 20 leti pa je tudi danes, na češki praznik svobode in demokracije, obeležilo več tisoč ljudi, ki so se zbrali ob spomeniku na Narodni cesti, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Na tej cesti je policija 17. novembra 1989 kruto obračunala s študenti in njihovimi podporniki. Študenti so namreč zborovanje za tisti dan uradno prijavili kot zborovanje v spomin na študenta Jana Opletala, ki je bil ustreljen med protinacističnimi protesti leta 1939. Na proteste, ki so bili dejansko namenjeni zahtevam za pravičnejše študijske pogoje in nasprotovanju politični cenzuri, so tako lahko povsem zakonito vabili s plakati in letaki.

Na presenečenje organizatorjev se je pozivu odzvalo najmanj 15.000 prebivalcev Prage. Ko se je množica ljudi podala proti središču mesta, pa so protestnike obkolile policijske enote in se jih lotile s palicami. V isti noči je bilo najmanj 600 ranjenih. Šokirani študenti so še isti konec tedna zasedli stavbo univerze in zahtevali pojasnilo.

Od tu so se informacije o dogodkih razširile po vsej državi in ljudje iz vseh družbenih slojev so v naslednjih dneh začeli izražati solidarnost s študenti. 26. novembra se jih je v Pragi zbralo že 700.000.

V luči razmer doma in v drugih državah Vzhodnega bloka se je komunistična vlada že 28. novembra z demokratskim Državljanskim forumom pod vodstvom takratnega disidenta Vaclava Havla začela pogajati o predaji oblasti. 10. decembra so se vladi priključili prvi nekomunisti, 29. decembra pa je bil Havel izvoljen za predsednika države - mirna revolucija se je v le nekaj tednih končala s prehodom države v demokracijo.

Leta 1992 je bil podpisan dogovor o sporazumni ločitvi med Češko in Slovaško, ki sta postali samostojni državi 1. januarja 1993. Državi sta odtlej postali članici vseh pomembnih mednarodnih inštitucij: ZN, Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Svetovne banke, Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje (OECD). Zvezi Nato se je Češka pridružila leta 1999, Slovaška pa leta 2004, ko sta se obe državi pridružili tudi EU. Slovaška je sicer tudi že članica območja evra, Češka pa ne.

S koncertom, ki so se ga udeležile številne znane osebe, je Havel v soboto v Pragi otvoril slovesnosti ob 20. obletnici žametne revolucije. Slovesnosti naj bi s koncerti in srečanji vrhunec dosegle danes. Že dopoldne sta vence pred spomenikom na Narodni cesti cvetje položila tako predsednik Klaus kot Fischer.

Kot pa navaja APA, je predvsem Klaus vzbudil mešane občutke zbrane množice - nekateri so ga pozdravljali, drugi pa so mu žvižgali. Slednji so mahali tudi z evropskimi zastavami, s čimer so izražali nestrinjanje z evroskepticizmom, ki ga izvaja Klaus in ki ga je izvajal ob zavračanju podpisa Lizbonske pogodbe.

Toda Klaus se zaradi žvižgov ni vznemirjal. Kot je ocenil, je bila "velika večina prisotnih na njegovi strani". Stvar demokracije pa je, da se kritizira politike, je po poročanju APA še dejal Klaus.

Za popoldne je napovedan tudi spominski pohod, podoben študentskemu izpred 20 let, nato pa naj bi na Narodni cesti sledil koncert na prostem. Pričakujejo več tisoč ljudi, med njimi tudi prvega češkega predsednika Havla.