Kandidati za presaditev so bolniki, pri katerih je običajno zdravljenje neuspešno in pri katerih ocenijo, da bodo brez presaditve živeli le še leto dni in so stari do 65 let, je pojasnil prim. mag. Matjaž Turel, dr. med., vodja Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, kjer bolnike pripravijo na presaditev in jih po presaditvi tudi spremljajo. Najpogostejši vzroki za presaditev so kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučna fibroza, cistična fibroza in bolezni pljučnega žilja.
Bolnike, ki ustrezajo kriterijem za presaditev, slovenski zdravniki predstavijo kolegom z Univerzitetne klinike na Dunaju, ki se dokončno odločijo, ali bodo bolnika uvrstili na čakalno listo za presaditev ali ne. Če se bolniku zdravstveno stanje, medtem ko čaka na presaditev, zelo poslabša, ga lahko uvrstijo na čakalno listo za nujno presaditev in je presajen v nekaj dneh, vendar so rezultati take presaditve slabši kot pri običajni presaditvi, je povedal pulmolog.
Pri presaditvi pljuč ni treba upoštevati tako natančne tkivne skladnosti kot na primer pri presaditvi ledvice, dovolj je skladnost krvne skupine prejemnika in darovalca organa. Včasih so se pljuča morala ujemati tudi po velikosti, zdaj pa lahko z medicinsko tehnologijo darovalčeva pljuča, če so prevelika, tudi zmanjšajo in jih vsadijo v manjši prsni koš.
Za presaditev primernih pljuč umrlih darovalcev je malo, manj kot drugih organov, ki jih presajajo. Pljuča lahko bolniku presadijo cela, lahko pa presadijo samo eno pljučno krilo. Možno je tudi, da bolniku presadijo samo pljučni reženj; v tem primeru ga lahko daruje tudi živi darovalec, vendar so take presaditve zaradi večjega tveganje za zaplete, ki jim je izpostavljen darovalec, redkejše.
Presaditev pljuč je najzahtevnejša med vsemi presaditvami organov, saj so pljuča edini organ, ki je - prek dihanja - izpostavljen vplivom zunanjega okolja. Bolniki po presaditvi potrebujejo doživljenjsko zdravljenje z imunosupresivnimi zdravili, ki preprečujejo, da bi organizem zavrnil presajeni organ. Leto dni po presaditvi preživi od 85 do 90 odstotkov bolnikov, pet let po presaditvi okoli 60 odstotkov bolnikov.
Več presaditev, več izkušenj
Eno presaditev pljuč so leta 2003 opravili tudi v UKC Ljubljana. "S tem smo dokazali, da ta poseg lahko opravimo tudi tukaj," je povedal Matjaž Turel. V zadnjem času je mogoče slišati, da naj bi presaditve pljuč znova začeli opravljati v UKC Ljubljana. Znanje stroka ima, vendar je vprašanje, ali je umestno vzdrževati drago ekipo strokovnjakov v pripravljenosti za nekaj posegov na leto, to komentira Turel. Prav tako izkušnje v svetu kažejo, da so rezultati bistveno slabši v centrih, kjer opravijo manj kot 20 presaditev pljuč na leto. "Dokler imamo tako majhno število presajenih bolnikov na leto, mislim, da to ni smiselno. Če pa bi nam uspelo dvigniti število kandidatov za presaditev na deset na leto, pa bi bilo morda umestno manj zapletene presaditve opravljati tudi v UKC Ljubljana," meni Matjaž Turel.
Na Dunaju jim izkušenj ne manjka, saj presadijo pljuča 100 bolnikom na leto, v 20 letih, kar izvajajo te posege, pa so opravili že 1000 presaditev pljuč. Med presajenimi je četrtina bolnikov, ki prihajajo iz drugih držav. V osemmilijonski Avstriji pljuča presajajo le še v centru v Innsbrucku, vendar manj zapletene primere.
Anja Klara je hotela živeti
Presaditev je rešila življenje tudi 17-letni Alji Klari Ugovšek iz Ljubljane, ki se je rodila z gensko boleznijo cistično fibrozo. Alja Klara, ki se je prejšnji teden zaradi okužbe zdravila na pljučnem oddelku v UKC Ljubljana, je povedala, da je v otroštvu veliko kašljala, ni se mogla zrediti, dobila je osteoporozo, pljuča ji je zalivala gosta sluz. Stanje se je z leti slabšalo in je občasno potrebovala zdravljenje s kisikom. Pred dvema letoma se ji je stanje tako poslabšalo, da so zdravniki predlagali presaditev pljuč. Ko so jo avgusta lani na Dunaju uvrstili na čakalni seznam za presaditev, je pri 158 centimetrih tehtala le 30 kilogramov. Lani jeseni se ji je stanje tako poslabšalo, da so jo zdravili na intenzivni enoti. Potrebna je bila urgentna presaditev. Čakala je teden dni, zelo blizu smrti. Po presaditvi so jo po šestih tednih iz dunajske bolnišnice prepeljali v UKC Ljubljana, kjer je preživela še dva tedna, potem je lahko odšla domov.
Minuli petek je minilo leto dni od presaditve. V šolo Anja Klara zaradi večjega tveganja za okužbe, ki so jim ga bolniki po presaditvi pljuč izpostavljeni prvo leto, še ne hodi. Ne potrebuje več kisika, fizično se je okrepila, po stopnicah lahko spet hodi, ne da bi se zadihala. "Če sem hotela preživeti, je bila presaditev edina rešitev. Jaz pa sem si želela živeti," je povedalo pogumno dekle in še, da optimistično zre naprej v življenje.
