Podatke, in sicer o priimku ob rojstvu delavca, zakonskem stanu in stanovanjskem razmerju, so po pojasnilih urada zbirali in obdelovali v skupnem kadrovskem informacijskem sistemu na sedežu družbe v Ljubljani. Zakaj torej ob tej verjetno več let trajajoči kršitvi SŽ niso izrekli globe, kot predvideva zakon o varstvu osebnih podatkov?
"Prekršek je bil storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Navedeni osebni podatki so se zbirali na podlagi osebne privolitve delavcev. Sporno je bilo samo to, da v primeru obdelave podatkov o priimku ob rojstvu delavca, zakonskem stanu in stanovanjskem razmerju delavca ni šlo za osebne podatke, ki so bili v vseh primerih potrebni za namene izvrševanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem," so pojasnili v uradu Pirc-Musarjeve in dodali, da je bilo sporno zbiranje teh podatkov na zalogo.
Ker so SŽ osebne podatke zaposlenih očitno zbirale vrsto let, se postavlja vprašanje, ali je bil zaradi tega nabora podatkov kdor koli od zaposlenih oškodovan ali šikaniran. "Po naših ugotovitvah tovrstno zbiranje ni povzročilo oškodovanja zaposlenih. Če je bila posameznikom v obravnavanih primerih dejansko povzročena škoda, lahko od povzročitelja zahtevajo odškodnino po splošnih pravilih civilnega prava," so povedali v uradu. Dostop do podatkov so imeli vsi delavci v kadrovski službi SŽ. Direktor za kadre v SŽ je od marca 2005 Mirko Zorenč.
Zakon o varstvu osebnih podatkov za prekrške, ki so jih v tem primeru na SŽ ugotovili inšpektorji, predvideva za pravno osebo najmanj 4170 evrov globe, za odgovorno osebo pa 830 evrov. A, kot je pojasnila Pirc-Musarjeva, zakon o prekrških daje inšpektorjem možnost, da izdajo opozorilo, opomin ali pa izrečejo globo, odvisno od ocene teže prekrška.
Z opominom so jo SŽ v teh dneh odnesle še v enem primeru. SŽ oziroma odgovorna oseba so dopustili, da je delavec, ki je bil odgovoren za ugotavljanje disciplinske odgovornosti delavcev SŽ, v treh primerih ugotavljanja disciplinske odgovornosti operiral s podatkom o sindikalni pripadnosti obravnavanih oseb, čeprav za to ni imel podlage v zakonu ali pridobil pisne privolitve te osebe.
O tem smo v Dnevniku že poročali konec lanskega leta. Takrat so naši viri opozarjali, da ima na SŽ dostop do podatkov o sindikalnem članstvu posameznikov množica ljudi. Obstajali naj bi celo seznami, na podlagi teh podatkov pa naj bi nato posameznike, ki niso včlanjeni v "prave" sindikate, diskriminatorno obravnavali pri napredovanju in izobraževanju. Poleg tega naj bi bili na podlagi teh podatkov člani nekaterih sindikatov obravnavani diskriminatorno v disciplinskih postopkih. Da so se v disciplinskih postopkih na SŽ dogajale kršitve, so zdaj ugotovili tudi inšpektorji. SŽ so, so povedali v uradu, že izvedle ustrezne popravljalne ukrepe.
Ob tem dodajmo, da je urad pooblaščenke prekrškovni postopek zoper SŽ uvedel že marca. Odločbe še niso pravnomočne, zoper dve od treh pa so v SŽ že zahtevali sodno varstvo.
