Vaš kaktus sodi v skupino epifil (Epiphyllum). Epifil so nekoč uvrščali med "listne kakteje", čeprav nima listov, temveč ploščate poganjke. Vrsta izvira iz Mehike.
Sicer pa velja načelo, da bolj naravno kot gojimo kakteje, toliko bolje uspevajo. Potrebujejo svetlo rastišče, vendar ne neposredne sončne pripeke. Najprimernejša so vzhodna in zahodna okna, poleti polsenčno mesto na balkonu ali vrtu. Pozimi naj bodo na hladnem, vendar ne pod 12°C. Če nimamo možnosti, da bi imeli rastline na hladnem, poskušajmo znižati vsaj nočno temperaturo. To je za številne kakteje pogoj, da lahko cvetijo.
Kakteje potrebujejo sadilni substrat, ki dobro prepušča vodo. Lahko kupimo posebno zemljo za kakteje ali pa si jo sami zmešamo iz peska, prodca, glinastih črepinj, ilovice in šote. Obravnavana vrsta potrebuje tudi 25 odstotkov zemlje "listavke". Najugodnejša vrednost pH je med 5,5 in 6,9, kar pomeni, da naj bo zemlja blago kisla. Sicer kakteje ne prenašajo zemlje, ki vsebuje apno (vrednost pH nad 7), vendar pa za svojo graditev potrebujejo kalcij, ki je v apnu. Zato damo na vsako vedro zemlje za kakteje zvrhano jedilno žlico surove ali gnojilne sadre, ki vsebujeta kalcij v nevtralni vezavi. Presajamo od sredine do konca avgusta vsako ali vsako drugo leto. Velikost lonca je odvisna od velikosti kakteje (zaradi stabilnosti) in koreninske mase. Lončki vsekakor ne smejo biti preveliki. Po presajanju uporabimo kvečjemu od dva do tri centimetre večje lončke, kot so bili stari. Rastline ne posadimo globlje, kot je stala doslej.
Rastlina začne odganjati proti koncu februarja. Tedaj potrebuje veliko svetlobe (ne pa sončne pripeke) in postopoma več vode. Rastlin tedaj ne smemo več obračati ali prestavljati, ker sicer odvržejo popke. Med aprilom in junijem oblikuje cele oblake čudovitih cvetov. Julija, torej po cvetenju, nastopi za rastline doba mirovanja. Najbolje je, da jih postavimo na polsenčno mesto na prosto. Po presaditvi (druga polovica avgusta), toda šele po dveh ali treh tednih, ko se pokaže nova rast, začnemo najprej zmerno, nato pa obilno zalivati. Od oktobra naprej zalivamo zopet manj. Med zimsko dobo mirovanja, ko je listni kakt na hladnem, zalivamo le še občasno. Napačno je, če kakteje zalivamo skoraj vsak dan, a le površno. Pri tem dobi vodo le zgornja plast zemlje. Tanke koreninice, ki sprejemajo vodo, pa so spodaj na dnu lončka. Pri preslabi oskrbi z vodo se posušijo in rastline obolijo. Raje torej zalivajmo ne prav pogosto, a tedaj temeljito. Zastajajoče vode (trajne nožne kopeli) te rastline tudi ne prenašajo.
V nasprotju z nekaterimi drugačnimi mnenji potrebujejo kakteje v svoji rastni dobi prav tako redne odmerke gnojil kot druge rastline. Od začetka marca do konca septembra, razen prvih pet do šest tednov po presajanju, gnojimo vsakih štirinajst dni s posebnim gnojilom za kakteje. Navedbe o odmerkih in navodila o uporabi na zavitkih moramo dosledno upoštevati.
Tako kot pri drugih vrstah kaktej tudi pri obravnavani ne priporočamo rezanja poganjkov. Običajno izrežemo le tako ali drugače poškodovane "členke". Gojitelji so praviloma le veseli velike in bogato rastoče kakteje.
