Na priloženem izvidu kemične preiskave tal je razvidno, da so vaša tla na vrtu res alkalna (pH je več kot 7,5). Tudi s fosforjem so tla ekstremno založena. Podatki resnično kažejo na to, da ste se trudili zemljo v največji možni meri obogatiti s hranili, seveda z željo, da bi vam vračala z obilnim pridelkom. Rezultat pa je to, na kar večkrat opozarjamo tudi pri naših nasvetih. Če namreč ne vemo, kaj zemlji manjka in jo gnojimo kar tako po občutku, ni vedno nujno, tudi če so obroki obilni, da smo ji dali prav tisto, kar potrebuje. Znan je tako imenovani Liebigov zakon minimuma, ki pravi, da količino pridelka določa tisti element, katerega je v tleh najmanj. Element, ki bistveno presega želeno vrednost v tleh, lahko celo onemogoči delovanje (izkoristek) katerega drugega, prav tako pomembnega za rast. Posledica je seveda slaba rast, skromen pridelek in seveda naše razočaranje. Da bi vedeli, katerega je najmanj, moramo dati zemljo v analizo.
Kako sedaj ukrepati v vašem primeru, je odvisno od velikosti vrta. Če imate manjšo površino, bi bilo smiselno kupiti šoto in jo v približno enaki količini, kot ste to počeli doslej s hlevskim gnojem ali biogreno, potrositi po površini, ter nato prelopatiti. Šota ima namreč kislo reakcijo (pH med 4 in 5) in po nekaj ponovitvah bo reakcija tal znova nevtralna (ph 6,5-7). Podoben učinek bi dobili tudi z dodatkom gozdne prsti. Še posebej v iglastih gozdovih je namreč zemlja kisla. Ne svetujemo pa vam navoza slabe ilovnate zemlje.
V naslednjih nekaj letih vam seveda ni potrebno uporabljati gnojil, v katerih je večja vsebnost fosforja ali kalija. Po potrebi uporabite torej le dušično gnojilo in sicer takrat, ko bo opazno, da ga rastlini manjka (slabša rast, rumenenje listov).
Opozarjamo vas tudi na kolobarjenje ali vrstenje vrtnin na vrtu. Vsaka rastlina ima svoje potrebe po hranilnih snoveh in le ob širokem kolobarju bo založenost tal s hranili uravnotežena. Večkratno ponavljanje enake rastline na isti površini namreč povzroči enostransko rabo hranil.