Prevaranti

Na pogled so si povsem podobni, toda to je tisti videz, ki vara. Naj vas ne preslepi, v zadregi boste, če vas bo.

Živimo med njimi, tudi mi smo del njih, tudi z nami je treba biti previden, saj lahko presenetimo, ne izdamo se vsakemu, na kateri od obeh strani smo.

Smo levičarji in smo desničarji. Nekateri vedno na levi, drugi na desni, veliko je tudi takih, ki so bolj prilagodljivi in so - pač po potrebi in koristi - zdaj tu, zdaj tam. S slednjimi je treba biti še posebno previden.

In tako človek ne ve, pri čem je in niti sproščenega pogovora ne more začeti, ko sreča drugega človeka, saj ne ve, ali je tisti "naš" ali njihov.

"V lepi kaši smo," rečeš, da bi sprožil pogovor.

"Smo! Toda mi dobro vemo, kdo je tega kriv, kdo jo je zakuhal. Saj drugače niti biti ne more pri taki vladi!"

"Z vladami res nimamo sreče," rečeš, da bi sploh kaj rekel.

"Močno roko potrebujemo, ki bi znala narediti red!"

"Močne roke za demokracijo niso najbolj primerne," rečeš.

"Red mora biti, brez reda je kaos. In so reveži in so tajkuni, so brezposelni in so bogatini."

"Tega ni kriva demokracija."

"Seveda ne, krivi so komunisti; udbomafija, ki ne da miru."

Ker nimaš več kaj reči, greš. Potem čez nekaj dni v trgovini spet srečaš sogovornika, nakupovalno košarico ima v roki in po policah izbira kaj cenejšega. Videti je čisto navaden, prijeten človek in nasmehne se ti, ko te prepozna. Podobna sta si, oba sta v enaki stiski.

Lahko bi šla skupaj na kavo, a ne moreta, saj sta vsak na svoji strani - eden na levi, drugi na desni.

Red mora biti.