Zavetišče za brezdomce na Poljanski cesti v Ljubljani vsako leto obišče okoli 600 različnih posameznikov. Obrok hrane jih vsak dan dobi okoli 110, prenoči jih lahko okoli 50, v zavetišču pa lahko biva 28 brezdomcev, je v pogovoru za STA pojasnil Boris Kosec.

Največje zavetišče v prestolnici je začelo delovati pred 20 leti. Tedaj je bilo po besedah vodje programa tovrstne pomoči v Ljubljani potrebnih okoli 15 ljudi, sedaj pa jih je 20-krat več. Število tistih, ki pridejo vsak dan po obrok v zavetišče, letno narašča za 10 odstotkov. Gre večinoma za brezdomce, med njimi pa so tudi upokojenci z nizkimi dohodki, ki sicer imajo svoje bivališče, a pridejo na obrok zaradi pomanjkanja sredstev.

Prag revščine pri nas je namreč presežen, meni Kosec in dodaja, da se je letos v zavetišču pojavilo veliko novih obrazov. A tega ne pripisuje gospodarski krizi, ki se po njegovem pri nas še ne kaže, temveč splošnemu trendu v družbi. Posledice recesije se bodo po njegovem pokazale šele prihodnje leto.

"Naraščanje števila brezdomcev je pokazatelj splošnega trenda v družbi. Vse vlade namreč privilegirajo bogate in zatirajo revne, srednji sloj drsi navzdol, zato je vedno več revnih posameznikov," je prepričan vodja zavetišča.

Po njegovih besedah je obisk v zavetišču konstanten skozi vse leto in zato tudi čez zimo ne pričakuje porasta. Pozimi je problem zlasti prenočišče, pravi, zato pa je iz tega vidika za brezdomce zima težji letni čas - nekaj jih zaradi podhladitve na ulici tudi umre.

Ljudi sicer na ulico pripelje obup, brezizhodna stiska, povezana z izgubo službe ali partnerja ter neurejenih osebnih odnosov, meni Kosec.

Je pa po njegovem prepričanju za brezdomce najbolj zaželeno mesto prav prestolnica - v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti jih tu biva največ. "Ljubljana je center, tu gravitirajo vsi, ki iščejo priložnost za preživetje, zaposlitev, boljšo prihodnost," je dejal. V Ljubljano tako pridejo tudi brezdomci iz drugih slovenskih mest in tujci.

Sicer Kosec ocenjuje, da imamo v Sloveniji premalo zavetišč - v vsakem regionalnem centru bi morali imeti enega. Zavetišče namreč po njegovih besedah nudi brezdomcem osnovno varnost, da si lahko ponovno uredijo življenje na bolje. V zavetišču lahko spijo, se nahranijo, poskrbijo za higieno in si uredijo osebne dokumente.

Okoli 20 odstotkov si jih najde tudi zaposlitev, partnerja in bivališče ter si tako uredijo življenje. Slednje uspe zlasti mlajšim od 50 let, ki imajo perspektivo oz. so postali brezdomci zaradi trenutnih razmer, pravi vodja zavetišča.

Pojasnil je še, da zavetišče v 45 odstotkih financira država, ravno toliko prispeva občina, ostalo predstavljajo prostovoljni prispevki. Slovenci smo, kot meni Kosec, radodarni in želimo pomagati, težko pa pristanemo na to, da bi brezdomce imeli "na svojem dvorišču". Pri gradnji zavetišč je tako problem ravno odpor okolice.

Mestna občina Ljubljana (MOL) sicer sofinancira štiri zavetišča za brezdomce oz. programe nastanitvene podpore brezdomnim ljudem. V zavetiščih, ki jih sofinancirajo, je trenutno na voljo 80 ležišč, so za STA pojasnili na MOL.

Zavetišče na Poljanski ulici deluje v sklopu Centra za socialno delo Ljubljana Center. V enoto zaprtega tipa je za 28 oseb namestitev možna le z ustrezno odločbo pristojnega centra za socialno delo in proti plačilu. Slednje znaša 80 odstotkov državne denarne socialne pomoči - 212,97 evrov.

V enoti t.i. odprtega tipa zavetišča, ki za 18 ljudi nudi le najpreprostejše prenočišče, pa ni potrebna odločba centra za socialno delo.

MOL od leta 2003 financira tudi zavetišče za brezdomne uživalce prepovedanih drog, nosilec programa je društvo Altra. V zavetišču je na voljo 12 postelj.

Od lani MOL sofinancira program Individualizirana in celovita nastanitvena podpora brezdomnim ljudem v Ljubljani kot prehod v samostojno bivanje Društva Kralji ulice. Program obsega vzpostavljanje novih nastanitvenih možnosti ter pripravo za prehod iz bivanja na cesti v stanovanja.

V program je vključenih 12 do 15 uporabnikov in uporabnic ter se izvaja v štirih najetih in enem lastniškem stanovanju, so pojasnili na mestni občini.

Letos so po njihovih navedbah z izvedbo programa Zavetišče za brezdomce VZD pričeli v Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. V sklopu programa zagotavljajo prenočišča za sedem oseb.

Poleg namestitev, ki jih brezdomkam in brezdomcem zagotavljajo v okviru programov, ki jih sofinancira občina, so različne oblike prenočišč na voljo tudi v drugih zasebnih, predvsem cerkvenih organizacijah, še dodajajo na MOL.

Mestna občina je sicer sofinanciranju programov za ljudi, ki se srečujejo s tveganji za nastanek revščine in njenimi posledicami ter programi za brezdomce in brezdomke, preko javnih razpisov letos namenila 329.987 evrov. Lani je teh sredstev namenila nekaj manj, 298.205 evrov.