V pozivu sekcija in sindikat ugotavljata, da je položaj pogodbenih novinarjev v Sloveniji slab. Ob tem opozarjata na nizke honorarje, neprimerno manjše plačilo za enako delo kot ga dobivajo redno zaposleni, nekajmesečne pogodbe, kršenje pravic iz delovne zakonodaje in kolektivne pogodbe ter večjo izpostavljenost sankcijam v primeru njihove avtonomne drže.

V sporočilu za javnost Sekcija pogodbenih novinarjev RTV Slovenije tudi pojasnjuje razloge za svojo ustanovitev. K tej jih je, kot je zapisano, leta 2007 prisil neurejen položaj pogodbenikov na RTV Slovenija, osnovni cilj sekcije pa je izboljšanje položaja honorarnih sodelavcev.

Ob tem navajajo, da je sekcija v dveh letih delovanja dvakrat zamenjala vodstvo. Prvemu predsedniku sekcije namreč skoraj dva meseca niso ponudili pogodbe v podpis, z neprijetnimi položaji pa se je srečeval tudi kasneje, zato je prekinil sodelovanje z RTV Slovenija. Drugemu predsedniku sekcije je vodstvo odpovedalo sodelovanje po tem, ko jih je v internem dopisu opozoril na nepravilnosti v pogodbah, so zapisali.

Pojasnjujejo še, da so z vodstvom RTVS po posredovanju ministrstva za kulturo dosegli dogovor, da bodo poskušali v prihodnjih dveh letih zaposliti novinarje, ki izpolnjujejo izobrazbene pogoje, podpis sporazuma pa pričakujejo v novembru. Pri tem upajo, da bo dogovor "spodbuda za prenašanje dobre prakse tudi na druge medijske hiše".

V vseevropskih akcijah Postavi se za novinarstvo! sicer evropski novinarji vsako leto 5. novembra opozarjajo na vlogo medijev v demokraciji in svojih težavah pri njenem izpolnjevanju. V dneh okoli 5. novembra se bodo akcijam pri nas simbolno pridružili tudi v številnih medijskih hišah, je še zapisano v sporočilu za javnost.

Sindikata za uzakonitev soglasja zaposlenih pri imenovanju urednikov RTVS

Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija in Sindikat novinarjev Radia Slovenija ob 5. novembru, svetovnem dnevu akcij Postavi se za novinarstvo!, predlagata, da novi zakon o RTVS uzakoni institut soglasja programskega sveta in zaposlenih pri imenovanju odgovornih urednikov. Tako bi omejili samovoljo vodilnih na RTV, menita.

Predsednik sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija (RTVS) Peter Kosmač in predsednik izvršnega odbora Sindikata novinarjev Radia Slovenija Jože Skok omenjata nepravilnosti, ki so se dogajale med tajnim izrekanjem podpore kandidatom za urednika uredništva tretjega programa Radia Slovenija.

Prvo izrekanje podpore je bilo 18. septembra, na glasovnem lističu pa je bilo možno obkrožiti podpiram ali ne podpiram. Pri glasovanju je prišlo do napake, ker je svoj glas pomotoma oddala honorarna sodelavka, zato je bilo izrekanje mnenja ponovljeno 21. septembra. Glasovni lističi so tokrat vsebovali samo možnost podpiram. Tisti, ki so hoteli obkrožiti možnost ne podpiram, pa so glede na to, da niso dobili nobenih navodil, oddali neveljavne glasovnice v prepričanju, da s tem izražajo svoje nestrinjanje z navedenimi kandidati.

Tako je bil končni izid glasovanja šest glasov podpore in 13 "neveljavnih" od 32 zaposlenih, direktor Radia Slovenija Vinko Vasle pa je izid pojasnil tako, da je pozitiven za kandidatko Mirjam Bevc Peressutti, ker naj ne bi bil nihče proti.

"O tem, da gre za manipulacijo, priča tudi dejstvo, da je delavska zastopnica, ki je volitve pripravila, o napaki in pomislekih glede veljavnosti volitev pravočasno obvestila Vasleta in prosila za ponovne volitve," navajata Kosmač in Skok. Dodajata, da pa jo je Vasle zavrnil z besedami, da to ni potrebno.

"Dejstvo torej je, da je od 32 zaposlenih na tretjem programu Radia Slovenija svoje mnenje podalo 19 zaposlenih. Od teh jih je le šest podprlo kandidaturo Mirjam Bevc Peressutti. Tega pa v javnosti - tudi zaradi vseh pripetljajev glede različnih glasovnic - ni mogoče predstavljati kot 'pozitivno mnenje večine programskih delavcev v uredništvu'," navajajo v sindikatih.

"To pa ni prva poteza direktorja Radia Slovenija Vasleta, ki priča o njegovem odnosu do tretjega programa in do zaposlenih na njem," nadaljujeta Kosmač in Skok. Kot navajata, je pod Vasletovim direktorovanjem, tj. obdobje dobrih treh let, tretji program več kot leto dni vodil vršilec dolžnosti, ki ni dobil podpore zaposlenih, direktor pa ga ni predlagal za odgovornega urednika. Direktor je zatem "pripeljal in odpeljal" odgovorno urednico, ki prav tako ni imela podpore zaposlenih, nato pa je več kot dobro leto tretji program kot vršilka dolžnosti vodila sedanja odgovorna urednica, ki jo je podprlo šest od 32 redno zaposlenih.

V sindikatih predlagajo, da novi zakon uzakoni institut soglasja programskega sveta in zaposlenih pri imenovanju odgovornih urednikov ter tako, kot so zapisali, omeji samovoljo in napake vodilnih v javnem zavodu.