Martin Steiner, predsednik strokovnega sveta AZS, je predstavil načrte do olimpijskih iger leta 2012 v Londonu. Cilji na OI v britanski prestolnici so ena do dve medalji, še ena do štiri finalne uvrstitve ter nastop 22 atletov in atletinj, med njimi vsaj ene štafete. AZS bo zato nadaljevala z denarno podporo trenerjem in predvsem športnikom, ki so razvrščeni v posamezne razrede na čelu z vrhunsko selekcijo. V njej so za leto 2010 Boštjan Buč, Nina Kolarič, Martina Ratej, Snežana Rodič, Sonja Roman, Marija Šestak, Miran Vodovnik in tudi še vedno Primož Kozmus. "Tudi če bi se Kozmus spomladi prihodnje leto dokončno odločil, da ne bo več tekmoval, to ne sme zmotiti naših načrtov in ciljev. Dograditi moramo sistem, ki bo omogočal dolgoročni razvoj in visok položaj slovenske atletike v mednarodnem merilu. Trenerjem in atletom bomo pomagali, da se bodo lahko udeležili pripravljalnih taborov uspešnih tujih reprezentanc v posameznih panogah," je napovedal predsednik AZS Peter Kukovica.

Ena izmed osrednjih točk je bila mednarodna atletska liga za veliko nagrado Vzajemne, serija največjih mitingov v Sloveniji. "Z organizatorji lige smo že opravili sestanek po sezoni, imamo pa tudi že datume in organizatorje za peto sezono lige prihodnje leto. Veseli nas, da raste število gledalcev. Še vedno pa je pereče, da na teh tekmovanjih ne nastopa srednja kvalitetna kategorija naših atletov, ki jim je to tekmovanje prvenstveno namenjeno. Točkovanje bo ostalo tako kot lani, le tuje atlete bomo upoštevali pri vseh bonusih za rekorde," je dejal komisar lige Steiner.

Kukovica je dodal, da je župan Ljubljane Zoran Janković obljubil podporo mestnih oblasti največjemu ljubljanskemu atletskemu mitingu v prihodnjem letu. "Želimo dvigniti organizacijsko raven tekmovanj mednarodne lige, privabiti večje število domačih in tujih atletov ter ligi priključiti tudi tekmovanja na tujem," je povedal Kukovica. V prihodnjem letu se bo slovenskim organizatorjem VN pridružila tudi Postojna.

"Kar osem od 17 naših atletov, ki so izpolnili mednarodne kriterije za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu, nima ustrezne kategorizacije v primerjavi z drugimi športnimi panogami. Zato želimo, da bi kategorizacijo spremenili in dopolnili tako, da bi lahko za mednarodni razred kandidiral tudi tisti atlet, ki bi izpolnil normo B za nastop na OI ali SP. V atletiki za mednarodni razred ne more šteti uvrstitev do šestega mesta na tekmah za super veliko nagrado IAAF in za veliko nagrado IAAF v prvo tretjino udeležencev, saj bi moral, denimo, Matic Osovnikar v teku na 100 m v tem primeru zmagati ali doseči drugo mesto. Želimo primernejšo umestitev ekipnega evropskega tekmovanja v atletiki. Prav tako pa je skoraj ironično, da bi moral atlet za perspektivni mladinski razred doseči mladinski svetovni rekord," je nekaj predlogov za spremembe in sedanjih anomalij predstavil Dušan Prezelj.

O predlogih, tudi drugih zvez, bo v prvi fazi odločal odbor za vrhunski šport Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), v končni pa državni strokovni svet za šport. Kukovica je ocenil, da so v obstoječi kategorizaciji v podrejeni vlogi poleg atletike med drugimi tudi plavanje in gimnastika, še posebej pa ekipni športi, ki skoraj nimajo nobenega mesta v najvišjih razredih kategorizacije zaradi preostrih meril.

Prezelj je opozoril tudi na velik razkorak med našimi najboljšimi atleti in drugimi, saj so bili v mnogih panogah povprečni izidi najboljše deseterice pred desetletjem ali pa tudi pred tremi desetletji bistveno boljši od sedanjih. To bodo skušali v AZS popraviti s spremembo organiziranosti.

"Sistem z glavnimi trenerji in nacionalnimi panožnimi ekipami, uveden leta 1993, ni prinesel pričakovanih rezultatov in razvoja posameznih disciplin. Praviloma so funkcijo glavnih trenerjev opravljali trenerji vrhunskih atletov, ki pa so imeli za drugo delo premalo časa. Premalo so delali na organizacijskem področju, mnogokrat so prilagajali celoten proces dela le enemu atletu ... Strokovni svet bo imel selektorja, ki bo športni direktor in bo svoje delo opravljal poklicno. Skrbel bo predvsem za srednje- in dolgoročno strokovno delo. Trenerji AZS, ki jih bo imenoval strokovni svet, bodo neposredno sodelovali pri izvedbi programov. Več atletov in trenerjev bo deležnih finančnih sredstev zveze, s katerimi bodo pokrili stroške priprav. AZS bo tudi pomagala klubom, ki bodo morali vzgojiti atleta do ravni, ko bi bili uvrščeni v eno izmed kategorij AZS," je napovedal Steiner. Gabrijel Ambrožič je predstavil korake k izboljšanju stadionov in drugih atletskih objektov ter ustanovitev državnih in regijskih centrov za trening.