Prvi trije so doma z Jesenic in uspešno nastopajo za Dunaj, Grahut pa je 19-letni Celjan, ki potrpežljivo čaka na svoje priložnosti v dresu Gradca. Tamkajšnji trener Bill Gilligan, sicer tudi selektor avstrijske reprezentance, mu je zaupal vlogo sedmega branilca. "Če se kdo poškoduje, grem večkrat na led, sicer pa sem z minutažo kar zadovoljen. Gilligan mi je pred sezono dejal, da mi bo ponudil precej priložnosti, kar zdaj tudi potrjuje. To je zame vsekakor korak naprej v karieri," pravi Žiga Grahut, ki smo ga zmotili po petkovi tekmi, ko je z Gradcem doživel poraz v Tivoliju s 3:5.

Kljub svoji mladosti - rojen je 20. julija 1990 - je leto dni preživel na Švedskem, kjer je za Mälmo nastopal v tamkajšnji mladinski ligi. Lani je bil soigralec in cimer z Ericom Pancetom, ki se letos dokazuje v slovenski ligi v dresu ljubljanske Olimpije. "Žal so imeli v klubu denarne težave. Rekli so, da ne rabijo več tujcev oziroma da nas niso več zmožni plačevati, zato sem zapustil Švedsko. Sicer pa imam lepe spomine na igranje v Skandinaviji," pravi Grahut, ki je kariero začel v Celju. Do petnajstega leta je igral za celjske mladince, nato dve sezoni v Alfi. "Navdušila sta me predvsem oče in starejši brat. Slednji je že končal s hokejem, zato sva v družini le še dva hokejista - jaz in mlajši brat."

Grahut na avstrijskem Štajerskem živi v klubskem stanovanju. Kot pravi, je pri graških Panterjih zelo dobro poskrbljeno za igralce, zato se mu s postranskimi stvarmi ni treba ukvarjati: "Vse imam plačano. Težav z denarjem v Gradcu ni," pove in razkrije, da je najbolj motiviran, ko nastopa proti Jesenicam in Olimpiji. "Edini gol v letošnji sezoni sem dal Olimpiji v Tivoliju. To je bil še posebej sladek trenutek," je dejal Žiga, ki ga v reprezentanci do 20 let trenira Olimpijin strateg Dany Gelinas. Stikov s selektorjem članske izbrane vrste Johnom Harringtonom še ni imel, vendar upa, da bo lahko čim prej oblekel dres z velikim Risom.

Ko smo ga vprašali, zakaj nikoli ni nastopal za enega izmed najtrofejnejših slovenskih klubov, je povedal: "Olimpija se je zame zanimala pred dvema sezonama, ko sem z moštvom opravil tudi celotne poletne priprave. Nato ponudbe ni bilo, zato sem raje odšel na Švedsko." In kaj meni o Jesenicah in Olimpiji, ki sta po dvajsetih krogih lige EBEL na zadnjih dveh mestih? "Jesenice imajo dobra dva napada, kar je premalo za enakovreden boj v prvenstvu. Po polovici tekme jih zmanjka, medtem ko Olimpija rabi predvsem razpoloženega vratarja. Aleš Sila je denimo v petek proti naši ekipi igral odlično."

Žiga je v Gradcu začel tudi s tečajem nemškega jezika, čeprav v slačilnici večino časa prevladuje angleščina. "Zaenkrat nemško še ne govorim, se pa trudim po svojih najboljših močeh," pravi graška enajstica, ki je nekaj besed namenila še rivalstvu med moštvi v EBEL: "Pri soigralcih, predvsem domačih, je čutiti večji naboj, ko igramo proti Avstrijcem. Tuje ekipe seveda spoštujemo. Večkrat se s tribun sliši kakšna zbadljivka na slovenski račun, vendar sam se s tem ne obremenjujem."