Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi je povedala, da je kongres pred zgodovinskim trenutkom izpolnitve obljube dostopnega in kakovostnega zdravstva za vse Američane. Pelosijeva je zatrdila, da bo zakon zagotovil zdravstveno zavarovanje za 96 odstotkov Američanov in v desetih letih zmanjšal proračunski primanjkljaj za 30 milijard dolarjev.

Demokrati so v posebni izjavi ob objavi zakonodajnega predloga sporočili, da bo reforma znižala stroške za vsakega bolnika in ne bo povišala proračunskega primanjkljaja. Cena predloga je 900 milijard dolarjev v desetih letih, kar naj bi plačali s kombinacijo varčevanja v obstoječem sistemu in 5,4-odstotnim povišanjem davka za osebe, ki zaslužijo več kot pol milijona dolarjev na leto.

Tudi Obama je zatrdil, da predlog izpolnjuje dva ključna kriterija, to sta popolno pokritje stroškov brez povečevanja proračunskega primanjkljaja in obenem zmanjšanje primanjkljaja na dolgi rok. Poleg tega predvideva ustanovitev javne zavarovalnice, ki bo tekmovala z zasebnimi, kar bo predmet trdih pogajanj v senatu. Tam tej opciji javno nasprotuje neodvisni senator iz Connecticuta Joseph Lieberman, ki je napovedal, da se bo pridružil obstrukciji republikancev.

Republikanci so v predstavniškem domu na podlagi istih podatkov kot demokrati prišli do povsem drugačnih sklepov. Kongresnik iz Georgije Tom Price je zatrdil, da so demokrati ustvarili državni prevzem zdravstva, ki bo omejil izbiro, tekmovanje in inovacije, obenem pa povečal stroške in zmanjšal kakovost. Prav tako bodo še bolj propadala delovna mesta, višji bodo davki, upokojenci pa bodo doživeli zmanjšanje ugodnosti.

Nasprotovanje republikancev je sicer znano že od samega začetka in kar koli bi predlagal demokratski kongres, bi bila zanje katastrofa. Predlog bo sicer v predstavniškem domu sicer zlahka potrjen brez glasov republikancev.

Podobnega mnenja kot republikanci je tudi zavarovalniška industrija, ki se boji izgube dobičkov. Na strani demokratov pa je Združenje ameriških bolnišnic, ki v predlogu zakona vidi pomemben mejnik na poti do reforme.

Gre pa seveda le za eno od vrste prelmnic v skoraj leto dni trajajočem boju za reformo. Senat ni potrdil še ničesar, a demokrati upajo, da se bo to zgodilo kmalu. Nato bo treba uskladiti oba predloga, čemur bo sledilo novo glasovanje v obeh domovih.

Pred pripravo predloga zakona, o katerem bo predstavniški dom glasoval predvidoma prihodnji teden, je bilo nekaj prepirov med demokrati glede javne zavarovalnice. Levica je želela, da vlada določi višino plačil zdravnikom in bolnišnicam, konzervativni demokrati pa so na koncu zmagali z določilom, da bo to urejeno s pogajanji med zasebnimi zavarovalnicami in vlado. Niso pa se še dogovorili, kaj bo z zavarovanjem v primeru splava in v primeru priseljencev. Splav je zdaj plačljiv, priseljenci pa polnijo čakalnice v ambulantah.

Predlog zakona pomeni, da se bo moral vsak Američan zavarovati do leta 2013. V prehodnem obdobju, preden bodo začela veljati vsa določila, bo tistim brez denarja oziroma bolnim pomagala začasna javna zavarovalnica. Ta bo po isti ceni kot za vse zdrave zavarovala tudi bolne. Zasebne zavarovalnice, ki jih žene profitni motiv, so namreč bolne doslej zavračale ali pa so jim postavile nemogoče visoke cene.

Sčasoma bo zasebnim zavarovalnicam to prepovedano in bodo morale po ceni kot za vse druge zavarovati tudi na primer nekoga, ki ima raka. Prav tako ne bo več monopolnega obnašanja in nad zasebnimi zavarovalnicami bo bdela Zvezna komisija za trgovino (FTC). Čez nekaj let bo začela delovati posebna zavarovalniška borza, na kateri bodo zasebne zavarovalnice z državno tekmovale za stranke. Zavarovati se bo moral vsakdo, sicer bo plačal kazen. Kazen bo plačalo tudi veliko podjetje, ki ne bo pomagalo zavarovati delavcev. Revni bodo dobili državno pomoč, prav tako tudi manjša podjetja.

Vse navedeno velja seveda, če bo tudi končni zakon tak, kot je predlog predstavniškega doma, kar pa ni verjetno. Demokrati v senatu potrebujejo 60 glasov, da preprečijo obstrukcijo. Te načeloma imajo skupaj z dvema neodvisnima senatorjema, vendar bo treba poskrbeti za Liebermana ali pa predlog sprejeti na način, da se onemogoči obstrukcija z navadno večino. Tega si demokrati ne želijo, ker bi to pomenilo nevaren presedan in bi se jim utegnilo, ko bodo spet v opoziciji, hudo maščevati.