Kako povečati bralne navade?

Znano je, da Slovenci zelo malo beremo, zlasti knjige. Menda nam tega ne dopušča čas. Tepe nas to, da smo kar preveč delovni in pridni. Vendar so - k sreči - med nami tudi taki (sam sodim mednje), ki izkoristimo za branje prav vsak trenutek.

Merim na tiste, ki beremo tudi (oprostite!) na stranišču. Smo pač taki, da radi malo dlje posedimo v prostoru, kamor hodijo še cesarji peš. Toda največkrat tam dlje posedijo tisti, ki imajo slabo prebavo, morda jih mučijo celo hemoroidi ali pa čisto navadno zaprtje. Zdravniki povedo, da je za večino tovrstnih težav kriva neustrezna prehrana, nekoliko preveč kave in žlahtnih alkoholnih napitkov. Lahko jim je govoriti, težko pa živeti brez klobas in slanine, brez zarebrnic, sirov in smetane in navsezadnje brez ustreznega poplakovanja…

Zakaj v istem sestavku pišem o pomanjkljivih bralnih navadah in o posedanju na straniščni školjki? Pač zato, ker imam idejo, kako z eno razvado (ali potrebo) izničiti ali vsaj zmanjšati problem nenačitanosti.

Dejstvo je namreč tako: vpliv slabe prebave na bralne navade je zelo pozitiven. Ljudje, ki dlje posedajo na stranišču, bero več kot tisti, ki opravijo na hitrico.

Razen tega je v tistem prostorčku, ki je po navadi majhen, težko brati časopise, zlasti tiste velikega formata, dosti priročnejše so pač knjige. Zlasti priporočljive so knjige vedrejših vsebin, skoraj povsem neprimerne pa pesniške zbirke modernih avtorjev.

Treba se je torej le odločiti: naj bomo kulturen narod, ki bere in se izobražuje, ali pa butci, ki se otrebijo prav na hitro? Naj se odpovemo tradicionalnim načinom prehranjevanja samo zato, da bi pridobili nekaj malega časa ali naj raje malo posedimo ob izvajanju visokokulturne navade?

Odločitev je lahka, saj gre končno le za funkcionalno združitev dveh potreb.